Zadetki iskanja
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Zanima me, kako se pravilno sklanja termin okvir s področja živinoreje. Je pravilno govoriti o živalih velikega okvira ali o živalih velikega okvirja ? Termin okvir se na področju živinoreje sicer uporablja za opis zunanjosti živali (npr. pri cikastem govedu se upoštevajo naslednje lastnosti: višina vihra, višina križa, dolžina telesa, širina prsi, globina prsi, širina križa in obseg prsi, gl. članek M. Simčič, M. Štepca, B. Logar in K. Potočnika Analiza lastnosti zunanjosti pri plemenskih bikih cikastega goveda , Acta agriculturae Slovenica, 2015, 102–112; gl. tudi besedilo P. Plesničar Ocenjevanje prvesnic ).
Zanima me, kako je s skrajševanjem večbesednih imen. Kdaj je sprejemljivo in kdaj se pomen spremeni? Kaj lahko storimo, da se izognemo ponavljanju vseh besed imena in bo še jezikovno pravilno? Navajam primer iz gozdarske stroke, in sicer me zanima možnost skrajševanja imen različnih vrst podlubnikov , ki imajo v svojem imenu besedo lubadar , npr. osmerozobi smrekov lubadar , mali osmerozobi smrekov lubadar , orjaški smrekov lubadar , šesterozobi smrekov lubadar . Ali lahko poimenovanja za navedene vrste lubadarjev okrajšamo v smrekov lubadar oz. lubadar ? V preteklosti glede tega ni bilo dileme, ker so bile vse naštete vrste taksonomsko uvrščene v poddružino lubadarjev (Ipinae), ki je bila ena od poddružin znotraj družine podlubnikov (Scolytidae). Pravilno je bilo, če smo poimenovanje vrste skrajšali v lubadar oz. lubadarji , lahko pa smo uporabili tudi ime družine in jih poimenovali podlubniki . Danes podlubniki niso več samostojna družina, ampak so dobili status poddružine (Scolytinae), s čimer pretekla razvrstitev na poddružine (lubadarji (Ipinae), ...) ni več veljavna. Za zgoraj naštete vrste podlubnikov je v stroki še vedno uveljavljen izraz lubadarji . Je uporaba izraza lubadar kot samostojnega izraza za naštete vrste (ki v imenu vsebujejo tudi izraz lubadar ) še vedno sprejemljiva, čeprav lubadarji niso več samostojna sistematska kategorija?
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.