dignitéta -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. dostojanstvenost, častitljivost: njegova digniteta
2. cerkveni dostojanstvenik:
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
dostojȃnstven -a prid.
SSKJ²
dostojánstvenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika
lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika
Celotno geslo
Sinonimni
dostojánstvenost -i ž
dejstvo, da kdo vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev
SINONIMI:
Celotno geslo
Etimološki
dostojȃnstvenost – glej dostojȃnstven
SSKJ²
dostójnost -i ž (ọ́)
1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja
2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo
1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja
2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo
SSKJ²
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli
2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
- odvŕžen -a -o:
odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
SSKJ²
slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
- slovésno prisl.:
držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
suverenitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) politična neodvisnost, samostojnost; vzvišenost, dostojanstvenost; publ. biti pod ~o tuje države pod oblastjo
SSKJ²
suverénost -i ž (ẹ̑)
1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost
2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja
4. knjiž. oblast1: ta država ima suverenost nad delom ozemlja
1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost
2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja
4. knjiž. oblast1: ta država ima suverenost nad delom ozemlja
SSKJ²
svečán2 -a -o prid. (á)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda
3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike
● ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda
3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike
● ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena
- svečáno prisl.:
svečano se obleči; svečano okrašena dvorana
SSKJ²
visôkost1 in visokóst -i ž (ó; ọ̑)
1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / zastar.: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine
2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / zastar.: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine
2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
Število zadetkov: 15
Dostopnost