Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida]
    iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
Celotno geslo Etimološki
bižuterȋja -e ž
Celotno geslo Etimološki
drȃg drága prid.
Geologija
drági kámen -ega -mna m
SSKJ²
dragúlj -a m (ū)
1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze
Pravopis
dragúlj -a m z -em (ú; ȗ) prstan z ~i; poud. Ta človek je pravi ~ |dober, plemenit|
Celotno geslo Sinonimni
dragúlj -a m
kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakitpojmovnik
SINONIMI:
dragi kamen, žlahtni kamen
Pleteršnik
drágulj, m. die Gemme, h. t.-Cig. (T.).
Geologija
dragúlj -a m
Gemologija
dragúlj -a m
SSKJ²
dragúljček -čka m (ū)
manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki
Pravopis
dragúljček -čka m (ú; ȗ) manjš.; poud. |dragulj|
Celotno geslo Etimološki
dublẹ̑ta -e ž
Celotno geslo ePravopis
maldivijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
maldivijska maldivijsko in maldivski maldivska maldivsko pridevnik
IZGOVOR: [maldívijski] in [maldíu̯ski]
SSKJ²
ponaredíti -ím dov., ponarédil (ī í)
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
// narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
// prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev
    ponarejèn -êna -o:
    ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino
    ♦     lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom
SSKJ²
vzblestéti -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í)
knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel
SSKJ²
zablesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi zablesketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
odbiti iskrečo se svetlobo: dragulj, rezilo se zablesketa; v njenih očeh se je zablesketala solza
Število zadetkov: 17