dragúlj -a m (ū)
1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dragúljček -čka m (ū)
manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki
manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki
SSKJ²
ponaredíti -ím dov., ponarédil (ī í)
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
// narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
// prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
// narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
// prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev
- ponarejèn -êna -o:
ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino
♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom
SSKJ²
vzblestéti -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í)
knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel
knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel
SSKJ²
zablesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi zablesketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
odbiti iskrečo se svetlobo: dragulj, rezilo se zablesketa; v njenih očeh se je zablesketala solza
odbiti iskrečo se svetlobo: dragulj, rezilo se zablesketa; v njenih očeh se je zablesketala solza
Število zadetkov: 5
Dostopnost