Rešeno drevo, rešeni les
Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Sliva
Zanima me, v čem je razlika med češpljo in slivo . Ali gre za sopomenki, saj v SSKJ2 najdemo: sliva 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad' in češplja 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva'. Kateri izraz je bolj priporočen in zakaj?
Zanima me, v čem je razlika med češpljo in slivo . Ali gre za sopomenki, saj v SSKJ2 najdemo: sliva 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad' in češplja 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva'. Kateri izraz je bolj priporočen in zakaj?
Terminološka
Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Terminološka
Oljka, oljčno olje
Za plod oljke se pojavljata izraza oliva in oljka in za olje iz teh plodov izraza olivno olje in oljčno olje . Katera izraza sta ustreznejša za strokovno rabo?
Za plod oljke se pojavljata izraza oliva in oljka in za olje iz teh plodov izraza olivno olje in oljčno olje . Katera izraza sta ustreznejša za strokovno rabo?
Terminološka
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Terminološka
Žižola
Zanima me, katera oblika je pravilna: žižula (gl. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ) ali žižola (gl. članek Žižola , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 6. 1. 2015). Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski Istri. Po obliki spominja na plodove oljke, po okusu pa na dateljne.
Zanima me, katera oblika je pravilna: žižula (gl. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ) ali žižola (gl. članek Žižola , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 6. 1. 2015). Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski Istri. Po obliki spominja na plodove oljke, po okusu pa na dateljne.
Terminološka
Marcescenca
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.
Število zadetkov: 7
Dostopnost