Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bagáža -e ž (ȃ)
1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz
2. svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj!
Pravopis
bagáža -e ž, skup. (ȃ) slabš., redk. |drhal, svojat|; zastar. prtljaga
Celotno geslo Kostelski
bagaža ► baˈgaːža -e ž
Prekmurski
bànda -e ž banda, drhal: je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72
SSKJ²
barbárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
Celotno geslo Frazemi
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže
SSKJ²
brózga -e ž (ọ̑)
1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga
2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga
4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
SSKJ²
drhál -i [dərhau̯] ž (ȃ) slabš.
1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok
// skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo
2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal
Pravopis
drhál -i [-u̯] ž (ȃ) slabš. |množica, skupina|: vpitje ~i; razbojniške ~i
Celotno geslo Sinonimni
drhál -i ž
slabš. neurejena množica navadno nasilnih ljudipojmovnik
SINONIMI:
zastar. druhal
GLEJ ŠE SINONIM: množica, sodrga
Pleteršnik
drhȃł, -li, f., Mur., Cig., pogl. druhal.
Celotno geslo Etimološki
drȗg2 -a m
SSKJ²
druhál -i [druhau̯] ž (ȃ)
zastar. drhal
Celotno geslo Etimološki
druhȃl – glej drhȃl
Celotno geslo Etimološki
družína -e ž
SSKJ²
iblájtar -ja m (á) nav. slabš.
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce
// mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo
2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal
SSKJ²
jár2 -a -o prid. (ȃ ā)
star. jezen, razdražen: jara drhal; jara kača
● ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala
// močen, hud: v jarem strupu kaljena sablja
SSKJ²
kanálja -e ž (á)
1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja
2. drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah
Celotno geslo Etimološki
kanálja -e ž
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Število zadetkov: 35