- 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
- 1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 2. manjša buča
- 3. priprava ali njen del trebušaste oblike
- 4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
ETIMOLOGIJA: ↑buča
ETIMOLOGIJA: ↑buča
SSKJ²
búčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
Pravopis
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
- 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
- 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
- 1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
- 2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
- 3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
- 4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
SSKJ²
góba -e ž (ọ́)
1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani / pog. nore gobe halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae
// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba
// navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba
// mn., star. gobavost: zboleti za gobami
2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba
4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani / pog. nore gobe halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae
// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba
// navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba
// mn., star. gobavost: zboleti za gobami
2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba
4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
Pravopis
góba -e ž (ọ́) najti tri ~e; brisati tablo z ~o; cevaste ~e cevarke; hišna ~; nizk. iti po ~e |umreti|; člov., zmer. ~ pijana; mn., snov. jesti dušene ~e
Celotno geslo
eSSKJ
govêji govêja govêje pridevnik [govêji]
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
- 1. ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]
- klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sprotni
šakšúka samostalnik ženskega spola
- jed iz jajc, kuhanih v gosti omaki iz olivnega olja, dušene paprike, paradižnika, začimb, po izvoru iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda
Število zadetkov: 13
Dostopnost