dúcat -a m (ū)
skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja veliko
● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
♦ trg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dvánajst in dvanájst -ih štev. (ȃ; á)
izraža število dvanajst [12]
a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h
b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst evrov
// neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst
● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
izraža število dvanajst [12]
a) v samostalniški rabi: dvakrat šest je dvanajst; od dvanajstih je ostal eden / ura je dvanajst; ob dvanajstih (ponoči) 24h
b) v prilastkovi rabi: dvanajst učencev; plačati v dvanajst(ih) obrokih; tudi neskl.: s približno dvanajst dijaki; stane okoli dvanajst evrov
// neskl. izraža številko dvanajst: informacije v sobi 12; štiri ulomljeno z dvanajst
● ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
SSKJ²
dvanajstíca -e ž (í)
1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic
// star. ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov
2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico
3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico
1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic
// star. ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov
2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico
3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico
SSKJ²
dvanajstína -e ž (í)
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
// star. ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
// star. ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
SSKJ²
fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á)
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant
// ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant
// ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta
2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant
// pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante
// pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta
3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; svojega fanta je spoznala v službi; to je njegov fant
4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo
5. igralna karta z moško figuro: pikov fant
6. pog., v medmetni rabi izraža
a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide
b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant
// ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant
// ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta
2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant
// pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante
// pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta
3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; svojega fanta je spoznala v službi; to je njegov fant
4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo
5. igralna karta z moško figuro: pikov fant
6. pog., v medmetni rabi izraža
a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide
b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
Število zadetkov: 6
Dostopnost