dvójka -e ž (ọ̑)
1. pog. številka dve: napisati dvojko / na tej progi vozi dvojka tramvaj, avtobus številka dve
2. pog. najnižja pozitivna ocena (v šoli); zadostno: dobiti dvojko; imeti dvojko iz računstva, v računstvu
// nekdaj negativna ocena (v šoli): ker ni nič znal, mu je profesor dal dvojko; popraviti dvojko iz zgodovine / pisati nalogo dvojko; znati za dvojko
3. skupina dveh oseb: najboljša dvojka je bila pohvaljena pred vsemi brigadirji; vojaki so se po potrebi združevali v dvojke ali trojke
4. igralna karta z dvema znakoma: pikova dvojka
♦ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart; šport. dvojec
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
dvójka -e ž (ọ̑) napisati ~o |števko, številko dve ‹2›|; združevati se v ~e; pikova ~ |igralna karta|; knj. pog. (šolska ocena) zadostno; prakt.sp. |avtobus številka dve|
Pleteršnik
dvǫ̑jka, f. 1) die Zwei, der Zweier; — 2) = dvojina (die Zweizahl, das Paar), Cig., C.; — 3) die Zwillingsschwester, Mur., C.; — 4) = dvocevka, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
dvojka samostalnik ženskega spola
Gledališče
Zadrečki
Število zadetkov: 8
Dostopnost