arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á)
pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
arkáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče
nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče
Celotno geslo
Vezljivostni G
asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
SSKJ²
átrij -a m (á)
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
Urbanizem
Celotno geslo
Etimološki
ȃvla -e ž
Celotno geslo
Vezljivostni G
básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
/Neokusno/ se je basal s hrano.
Celotno geslo
eSSKJ
betón betóna samostalnik moškega spola [betón]
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
- 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
- 1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
- 1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
- 1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
- 4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
SSKJ²
borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač
Pravopis
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Etimološki
brȋtof -a m
SSKJ²
dómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
dvór -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
// vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
// nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
♦ meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; pravn. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki
1. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
// vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
// nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
♦ meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; pravn. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
dvȍr dvóra m,
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 228
Dostopnost