Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Permanentno izobraževanje
Tema moje pisne naloge na podiplomskem študiju je permanentno izobraževanje za andragoške delavce. Glede na pregledane vire se mi zdi, da se permanentno izobraževanje lahko izvaja tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Tako ga uporabljajo tudi zavodi, ki ta izobraževanja izvajajo. Mentor pa je mnenja, da je permanentno izobraževanje bolj domena formalnega izobraževanja, zato predlaga rabo termina vseživljenjsko učenje . Moj pomislek je, da je vseživljenjsko učenje tako široko zastavljen pojem, da vključuje tudi vidike neformalnega učenja (priložnostnega, slučajnostnega, tudi nezavednega), s čimer pa se v nalogi nisem nameravala ukvarjati.
Tema moje pisne naloge na podiplomskem študiju je permanentno izobraževanje za andragoške delavce. Glede na pregledane vire se mi zdi, da se permanentno izobraževanje lahko izvaja tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Tako ga uporabljajo tudi zavodi, ki ta izobraževanja izvajajo. Mentor pa je mnenja, da je permanentno izobraževanje bolj domena formalnega izobraževanja, zato predlaga rabo termina vseživljenjsko učenje . Moj pomislek je, da je vseživljenjsko učenje tako široko zastavljen pojem, da vključuje tudi vidike neformalnega učenja (priložnostnega, slučajnostnega, tudi nezavednega), s čimer pa se v nalogi nisem nameravala ukvarjati.
Terminološka
Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Terminološka
Skupinski okvir
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka
Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Terminološka
Endoplazemski retikulum
Katero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )?
Katero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )?
Terminološka
Energetska varnost, energetska zanesljivost
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Terminološka
Marcescenca
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.
Terminološka
Največji tolerančni odmerek
V kliničnih raziskavah na področju onkologije poimenovanje maximum tolerated dose ( MTD ) označuje največji odmerek pri zdravljenju, ki ne povzroča nesprejemljivih stranskih učinkov in ga preiskovanec še lahko prenese. V slovenščini se za ta pojem pojavljata dva termina, in sicer največji tolerančni odmerek in največji dovoljeni odmerek. Prosim za vaše mnenje, kateri od teh dveh je bolj primeren oz. kateri najbolj nedvoumno opiše pojem.
V kliničnih raziskavah na področju onkologije poimenovanje maximum tolerated dose ( MTD ) označuje največji odmerek pri zdravljenju, ki ne povzroča nesprejemljivih stranskih učinkov in ga preiskovanec še lahko prenese. V slovenščini se za ta pojem pojavljata dva termina, in sicer največji tolerančni odmerek in največji dovoljeni odmerek. Prosim za vaše mnenje, kateri od teh dveh je bolj primeren oz. kateri najbolj nedvoumno opiše pojem.
Terminološka
Na zgodbah temelječa metodologija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin story-based methodology , ki na področju poučevanja tujih jezikov označuje metodo poučevanja, pri kateri se tuji jezik usvaja preko učiteljevega pripovedovanja zgodb, pri čemer učenčevo razumevanje zgodbe temelji na predznanju in se opira na kontekst, slike ter geste pripovedovalca. Za obravnavani angleški termin sem zasledila naslednje slovenske ustreznike: na zgodbah temelječa metodologija , na zgodbah temelječ pristop k poučevanju , zgodbena metodologija poučevanja , metoda poučevanja z zgodbo , narativna metoda , metoda pripovedovanja in poučevanje s pripovedovanjem . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin story-based methodology , ki na področju poučevanja tujih jezikov označuje metodo poučevanja, pri kateri se tuji jezik usvaja preko učiteljevega pripovedovanja zgodb, pri čemer učenčevo razumevanje zgodbe temelji na predznanju in se opira na kontekst, slike ter geste pripovedovalca. Za obravnavani angleški termin sem zasledila naslednje slovenske ustreznike: na zgodbah temelječa metodologija , na zgodbah temelječ pristop k poučevanju , zgodbena metodologija poučevanja , metoda poučevanja z zgodbo , narativna metoda , metoda pripovedovanja in poučevanje s pripovedovanjem . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Newtonska tekočina, nenewtonska tekočina
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Terminološka
Odgovorno državljanstvo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin responsible citizenship , ki označuje delovanje posameznika na osnovi zavedanja o državljanskih pravicah in dolžnostih, ki se nanašajo na različna družbena, okoljska in ekonomska vprašanja. V rabi se pojavlja slovenski ustreznik odgovorno državljanstvo , ki pa je po mojem mnenju pomensko preozek. Ali imamo v slovenskem jeziku še kakšno drugo primerljivo kratko besedno zvezo, ki bi ustrezneje označevala obravnavani pojem?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin responsible citizenship , ki označuje delovanje posameznika na osnovi zavedanja o državljanskih pravicah in dolžnostih, ki se nanašajo na različna družbena, okoljska in ekonomska vprašanja. V rabi se pojavlja slovenski ustreznik odgovorno državljanstvo , ki pa je po mojem mnenju pomensko preozek. Ali imamo v slovenskem jeziku še kakšno drugo primerljivo kratko besedno zvezo, ki bi ustrezneje označevala obravnavani pojem?
Terminološka
Odškodbeni način
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Raziglanje
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Razpoznavanje govora
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Terminološka
Snežni plaz
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?
Terminološka
Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost