Kaj je vrinjena poved?
Zadetki iskanja
jezikosl. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje
1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; akcija, prireditev poteka pod novim geslom; borbena, politična, propagandna gesla; vzklikali so gesla francoske revolucije; (pred)volilno geslo / reklamno geslo / življenjsko geslo vodilo, načelo
2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo / pozabiti, vnesti uporabniško geslo ki skupaj z uporabniškim imenom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev
♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel / slovarsko geslo
jezikosl. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik
1. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji
// zastar. geslo, slogan: politična, propagandna iztočnica
2. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: slovar vsebuje več tisoč iztočnic; nabor iztočnic za nov slovar; razporeditev iztočnic v slovarju / geselska, slovarska iztočnica
3. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica
♦ biblio. prva beseda značnice
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
- del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
- mesto česa
- prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
- mesto koga/česa
- položaj, vloga
- mesto koga/česa
- urbano upravno središče
- mesto koga/česa
- mesto v/na/ob/pri
- , mesto med
- , mesto za
- , mesto z/s
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
Ali obstajajo razlike med deležniškim polstavkom in polstavčnim prilastkom? Ali sta si sinonima?
Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.
A. K.
Na Franu izvemo, da je ime črnogorskega mesta v slovenščini zapisano Hercegnovi. Lani je v Novem mestu nastala publikacija, v kateri je obeleženo 50-letno sodelovanje med obema mestoma in v njej najdemo le zapis Herceg Novi. Zato nas zanima, kako naj zapisujemo ime črnogorskega mesteca?
sodélavka -e ž, člov. (ẹ́)
sodélavčev -a -o (ẹ́)
Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.
Pri pisanju strokovnega besedila s področja vidnosti in čitljivosti pisav imam težavo s slovenjenjem angleškega termina sentence case , ki označuje način prikaza, tj. uporabe velikih in malih črk, pri katerem je prva črka v besedi pisana z veliko črko (majuskulo), sledeče črke pa z malimi črkami (minuskulami). Ker poimenovanje za tovrstni način zapisa v slovenščini ne obstaja, predlagam izraz stavčnica . Ali je ta termin ustrezen?
1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob
● pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo
// takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina
// ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina
2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino
// ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina
♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu
3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine
4. prazen ali zelo kratek geselski članek, zlasti v prostih spletnih enciklopedijah, ki čaka na izdelavo, dodelavo, dopolnitev: nekateri članki v znani spletni enciklopediji so zaenkrat še škrbine
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »