cineast -a [cineást in sineást] m (ȃ)
knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Gledališče
SSKJ²
literáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija
- literárno prisl.:
literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika
Celotno geslo
eSSKJ
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
- 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
- 2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
- 3. daljša plesna koreografija, predstava
- 4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
- 5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
Gledališče
SSKJ²
ustvarjálec -lca [ustvarjau̯ca tudi ustvarjalca] m (ȃ)
kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec
kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec
Celotno geslo
Sinonimni
ustvarjálec -lca m
1.
s prilastkom kdor s svojo dejavnostjo dela, da kaj nastane
SINONIMI:
knj.izroč. akter, publ. generator, knj.izroč. graditelj, knj.izroč. gradnik1, knj.izroč. kovar, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj
2.
kdor s svojo dejavnostjo na umetniškem področju dela, da kaj nastane
SINONIMI:
publ. kreativec, knj.izroč. snovalec, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj, knj.izroč. ustvaritelj
GLEJ ŠE: pisatelj
Število zadetkov: 8
Dostopnost