Zadetki iskanja
Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.
Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.
nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo:
a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu
♦ pravn. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov
b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost
- diplomátsko prisl.:
diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil
Zanima me, ali obstaja pravilo o tem, kako morata biti pravilno obrnjena in postavljena narekovaja („‟), poimenovana dvojni spodaj-zgoraj, ali so možne poljubne variante. V SP v poglavju o narekovaju (paragraf 463) je zapisan naslednji primer: „Kaj veš o tatvini pri sosedu?” V različnih besedilih pa je možno zaslediti različne variante zapisa tega dvojnega narekovaja, npr. „Kako si?‟ ali ‟Kako si?”
francoski jezik: dobro obvlada francoščino; knjiga je napisana v francoščini / zadnjo uro smo imeli francoščino pouk tega jezika
francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: govoriti v frangleščini
Imam vprašanje glede slovenskega poimenovanja zgodovinskega glasbila, ki danes ni več v široki rabi. Je pravilni slovenski izraz ofikleid ali ofikleida?
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik angleškega termina conflict mineral – konfliktni mineral , krvavi mineral ali opisna rešitev mineral s konfliktnih območij – , ki označuje mineral, ki ga uporniška gibanja uporabljajo za financiranje konflikta, katerega cilj je spodkopati legitimno oblast ( http://www.sec.gov/rules/final/2012/34-67716.pdf ).
Najbrž ne gre za napako, da je pri D-duru prva črka velika, pri d-molu pa majhna. Najbrž obstaja kak razlog, me lahko napotite na spletno stran, kjer ga najdem?
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »