galéb -a m (ẹ̑)
vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi: ladjo je spremljala jata galebov
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
strmogláviti -im dov. (á ȃ)
1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju
// ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado
3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu
4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe
1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju
// ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado
3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu
4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe
- strmoglávljen -a -o:
zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo
SSKJ²
izdáviti -im dov., tudi izdavíla (á ā)
1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti: izdavil je nekaj besed v pozdrav; stavek je komaj izdavila; boječe je izdavil, da ne ve nič / z grozo je izdavil iz sebe vprašanje
● ekspr. ali boš že izdavil rekel, povedal
2. izbruhniti: galeb je izdavil plen
1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti: izdavil je nekaj besed v pozdrav; stavek je komaj izdavila; boječe je izdavil, da ne ve nič / z grozo je izdavil iz sebe vprašanje
● ekspr. ali boš že izdavil rekel, povedal
2. izbruhniti: galeb je izdavil plen
SSKJ²
zavreščáti -ím dov., zavréšči in zavrêšči; zavréščal in zavrêščal (á í)
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: galeb, opica zavrešči; v gozdu je zavreščala ptica
// z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izraziti vznemirjenost, bolečino: otroci so zavreščali in se razbežali / zavreščati od strahu; ekspr. zavreščati na ves glas zelo
2. slabš. spregovoriti z močnim, rezkim, neprijetnim glasom: kaj se to pravi, je zavreščal
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: galeb, opica zavrešči; v gozdu je zavreščala ptica
// z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izraziti vznemirjenost, bolečino: otroci so zavreščali in se razbežali / zavreščati od strahu; ekspr. zavreščati na ves glas zelo
2. slabš. spregovoriti z močnim, rezkim, neprijetnim glasom: kaj se to pravi, je zavreščal
SSKJ²
SSKJ²
tonôvščica -e ž (ȏ)
star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice
star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice
Število zadetkov: 8
Dostopnost