Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
Celotno geslo eSSKJ16
bresti bredem nedovršni glagol
kdo; (skozi kaj, v čem) hoditi po vodi ali čem ovirajočem; SODOBNA USTREZNICA: bresti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Vorenc
brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
SSKJ²
dušíti -ím nedov. (ī í)
1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
// moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
♦ rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se 
    s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e:
    zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o:
    zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
    ♦     fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
Pravopis
dušíti -ím nedov. dúši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dušênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Kašelj ga ~i; brezos. V grlu ga ~i; dušiti kaj Ropot ~i naše besede; ~ meso, zelenjavo; ~ požar gasiti; neobč. ~ jezo, bolečino zadrževati, premagovati; poud. ~ stavke, upor |preprečevati|
dušíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pod snegom; poud. ~ ~ v solzah |zelo jokati|
Celotno geslo Etimološki
gasȋlec – glej gasīti
Celotno geslo Etimološki
gasȋlski – glej gasīti
SSKJ²
gasíti -ím nedov. (ī í)
ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti
    gasíti se 
    ugašati: iskre so se gasile v noči
    gašèn -êna -o:
    gašeno apno
Pravopis
gasíti -ím nedov. gási -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, gašèn -êna; gašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ požar; poud. gasiti komu kaj z/s čim ~ gostom žejo z vinom |preprečevati|; poud. ~ si jezo |pomirjati, zmanjševati|
gasíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. ugašati: Iskre se ~ijo
Celotno geslo Sinonimni
gasíti -ím nedov.
kaj ovirati, preprečevati gorenje
SINONIMI:
dušiti, nar. moriti, ekspr. ustavljati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik gasiti apno
GLEJ ŠE: kaliti2
Celotno geslo Vezljivostni G
gasíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočati, preprečevati kaj navadno slabega
Vsa vas (mu) je gasila gorečo hišo.
2.
iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /hitro/ gasijo.
Celotno geslo Frazemi
gasíti Frazemi s sestavino gasíti:
gasíti požár, z óljem ôgenj gasíti
Celotno geslo Etimološki
gasīti -ím nedov.
Pleteršnik
gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.
Prekmurski
gasìti -ím nedov. gasiti: I vsaki se je paščo ognya gasiti BJ 1886, 9
Celotno geslo Pohlin
gasiti [gasīti gasím] nedovršni glagol

gasiti

Celotno geslo Hipolit
gasiti glagol
Vorenc
gasiti nedov., F5, cupiditates extinguere, ṡhele gaſſiti; extingvere, pogaſſiti, vgaſniti, gaſſiti; ferraria aqua, voda kir ṡheléṡu gaſſè; interstinguere, gaſſiti; sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti
Svetokriški
gasiti nedov. gasiti: s'perutami gaſiti nedol. sazhneio (I/1, 169) ǀ de bi vidila hisho gorèti, bij ſe nesmiſlila de bi pomagala gaſiti nedol. (I/1, 169)
Besedje16
gasiti glag. nedov. ♦ P: 7 (TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
Število zadetkov: 66