Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
česar -ja* samostalnik moškega spola
kdor z orodjem uravnava, gladi kaj; SODOBNA USTREZNICA: česalec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
efleráža -e ž (ȃ)
kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi, gladenje:
Pleteršnik
glȃd, -ȋ, f. der Hunger: od glȃdi, Guts., SlGor.-C., Levst. (Beč.).
Prekmurski
glád -a tudi -i m lakota, glad: Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; da je veliki glád grátao KŠ 1771, 177; ne csüje vſzebi ino ne gládi TF 1715, 42; ne csüje, ni té V. gládi KŠ 1754, 213; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; Ne püszti knám rejcsi gláda BKM 1789, 176; eden veliki tál fticsov od gládi mogao vesznoti KAJ 1870, 25; Ka sze naj od gláda szmrti resijo AI 1875, kaz. br. 3; Goſzpodnove rejcsi poſzlüsenya glád i 'zéjo KŠ 1754, 4b; vu gládi i 'zéji BKM 1789, 549; V velikom gládi človeka AI 1878, 9; Zgládom poſzlusenyá ſzvoje ſz. rejcſi KŠ 1754, 25; i zgládom i zvirinov KŠ 1771, 777; i bode gládove i zburkanya KŠ 1771, 143
SSKJ²
gládenje -a s (á)
glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje
♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi
Celotno geslo Sinonimni
gládenje -a s
kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladipojmovnik
SINONIMI:
kozm. efleraža
GLEJ ŠE SINONIM: božanje, glajenje
Pleteršnik
glȃdež 1., m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik-Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.-Cig.
SSKJ²
gladílec -lca [gladiu̯ca in gladilca] m (ȋ)
1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja
2. priprava za glajenje površine; gladilnik
SSKJ²
gladílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva
♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati
SSKJ²
gladílnica -e ž (ȋ)
delavnica ali tovarniški obrat, kjer se gladi površina: delati v gladilnici
Prekmurski
gláditi -im nedov. stradati: ako ni negládi, ni ne séia ete ſzvéti Sacramentom SM 1747, 41; ta ménsa deca gladí KAJ 1870, 61
Prekmurski
glàditi gládim nedov. gladiti: Mo'sá, ona lepou gládi SIZ 1807, 52
glàditi se gládim se gladiti se: gládimo ſze ino ſze lejpi naprávlamo KŠ 1754, 43
Vorenc
gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
Svetokriški
gladiti -im nedov. gladiti, božati: Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish 2. ed., inu krotku pruti nij gouorish gladiti se dobrikati se, muckati se: ona ſe pruti tebi gladi 3. ed., inu krotka iskashe (II, 170)
Celotno geslo Pohlin
gladnik2 [gladník] samostalnik moškega spola

kdor gladi, polira

PRIMERJAJ: glajnik

Celotno geslo Pohlin
glajnik [glajník] samostalnik moškega spola

kdor gladi, polira

PRIMERJAJ: gladnik2

Prekmurski
hüdóuba in hüdóba -e ž
1. hudobija: naj me ne ſzkvari hüdouba moja KŠ 1754, 228; ſtera je naj dühovnejſa hüdouba KŠ 1771, 446; i jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; naj káksa hüdouba k-sivini, ona pa vö nemore KOJ 1845, 53; bláznikov Hüdôba tebé blôdi KAJ 1848, 237; nai ſze te greisnik poverné od ſzvoje hüdoube SM 1747, 8; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; Na náſz od düſevne hüdoube oſzlobodi KMK 1780, 30; od gládi, i druge hüdoube vari nász BKM 1789, 345; nesetüje môdro Hüdôbe odüriti KAJ 1848, 147; teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; da bi nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; Znajoucsi pa Jezus hüdoubo nyihovo KŠ 1771, 73; i prisesztno hüdoubo od nász odvzemi KM 1783, 22; Odürjávajo hüdoubo BKM 1789, 140; Nazâ plácsa hüdôbo nepriátelom mojim TA 1848, 43; ne naſzledüimo Deczo nego vu máloj hüdoubi TF 1715, 8; csi vu ſzvojoj hüdoubi vmerjéjo KŠ 1771, 35; Napunyeni vſzákov hüdoubov KŠ 1771, 449; Naj me bar ſztrási ſzvom hüdoubom SŠ 1796, 72; ráj gotov mrêti, Kako ſz-hüdôbov 'ziveti BRM 1823, 308; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ládajo, prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1771, 587; na ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134
2. teža, težava: Zadoſztaje dnévi hudouba nyegova KŠ 1771, 21
Geografija
jámski bíser -ega -a m
Celotno geslo eSSKJ
jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]
    1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
      1.1. plodovi tega grma
      1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika
Vorenc
kamen m, F130, alum, ṡeliszhe, kateru s'kamina raſte; antae, -arum, vratni kameni na ſtranéh; baptisterium, karſtni kamen; calculus renum, kamen v'obiſtih; chalazias, ena ſorta ṡhlahtniga kamena; cotes oleares, olnati kameni; gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne kamene noſſi; incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan; mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen; naphtha, kamena olie, ali ṡhveplu; paries diplinthiuis, ṡa dvá kamena debel ṡyd, ali ſteina; petra, -ae, ena ṡhkala, ali en kamin, pezhina, pèzh; pumex, lahki kamen, murṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; silex, -cis, ognîenik, terd kamen, kremen, kamen ṡa ogîn kreſſati
Število zadetkov: 36