Zadetki iskanja
Vorenc
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
bučanje s, F5, bombus, -bi, ẛhergolenîe ene trobente, brenzhanîe, buzhanîe; clangor, buzhanîe; sambuca, piṡzhal ṡa buzhanîe. Dan:13; taratantara, buzhanîe, ṡhtima, ali glas te trobente; tinnitus, -tus, buzhanîe, ſhuménîe
Vorenc
bučati nedov., F6, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; clangere, trobentati, buzhati; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; tinnire, ṡgoniti, buzhati
Vorenc
cvinkanje s, F2, multisonus, -a, -um, mnogitere ẛhtime, glaſſú, ali zvinkanîa, inu ſhumeinîa; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati
Vorenc
cvinkati nedov., F5, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; consonare, v'kupai zvinkati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati
Vorenc
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
Vorenc
dober prid., F142, approbus, cilú dober; beneficium, dobru djanîe; bono animo eſse, biti dobre vole; bonus, dober, brumen; euge serve bone, ai ti dober hlapez; fortunate, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; ingeniosus, -a, -um, pameten dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; multù, vezh, en dober deil; optabilis, -le, kar je dobru inu vrédnu ṡheléti; perquam bonus, ṡalu dober, cilú dober, ſylnu dober; praedicatum, ṡhtimanîe, dobar glas od eniga; probus, -a, -um, brumin, dober; salubris, -re, dober, ṡdrav; sua spontè, od ſam ſebe, s'dobro volo, rad, dobrovolnu; subjectum bonum, en dober, inu raṡumen zhlovik; ventus secundus, en dober véter; vocalis, -le, glaſſán, dobriga glaſſú; prim. boljši
Vorenc
glas m, F49, clarae famae, nominis, dobrega glaſſá, imèna; eho, naṡai odgovorèzhi glaṡ; fama secunda, ena dobra hvala, dobar glás; notam incurrere, dobru imè sgubiti, en hud glaṡ ṡadobiti; rava vox, hriplavi glás ali ṡhtima; resonantia, -ae, glas, ṡhtima, odumeinîe; rumor, -ris, en vpoi, ropotanîe, ſhrajanîe, glás; sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ; sonitus, -us, gláṡ, ſhumenîe, ſhumlanîe; sonorus, -a, -um, cilú glaſſan, inu lèpe ṡhtime, dobriga glaſſú; sonus, -ni, glaṡ, ṡhtima, ſhumenîe; vocula, -ae, ena ṡhtimiza, en maihin glas; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
gmajn1 prid., F29, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain; communis, et commune, gmain; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fama, -ae, gláṡ, enu gmain govorjenîe, ſlovenîe; frumentatio, tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; generalis, gmain; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; oecumenicus, vſim gmain; pervulgatus, -a, -um, reṡlaſſen, ali gmain ſturjen; publica via, gmain poot, ozhitin; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati, gmain ſturiti; publicus, -a, -um, ozhitin, ozhitni, gmain
Vorenc
Vorenc
Vorenc
ime s, F31, aequivocè, po vezh imènih; binominus, -a, -um, kateri ima dvei imèni; epitheton, raven imè; nomen, imè; nomen adiectivum, perverṡhenu, ali perloṡhenu imè; nomen proprium, laſtnu imè; nomen substantivum, ſtojezhe imè; nomina, imena; notam incurrere, dobru imè ṡgubiti, en húd glaṡ ṡadobiti; pronomen, tú pravu imè, inu nikár preimik
Vorenc
jamrati se nedov., quiritare, vel quiritari, na pumuzh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati, ſe jamrati, inu klagovati
Vorenc
klagovanje s, F17, comploratio, s'drugim jokanîe, klagovanîe; dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali klagovanîa; ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku klagovanîe; implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti; lamentabilis, -le, vrédnu klagovanîa, jamranṡki; lamentabiliter, s'jamraniam, s'klagovanîam; lamentum, -ti, milu s'klagovanîam vpitje; leſsus, -us, javkanîe, inu klagovanîe zhes eniga mertviza; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe, klagovanîe, ṡhalovanîe; lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar h'klagovanîu ſliſhi; planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praeficae, -arum, najete ṡhene h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi; questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe; threnos, klagovanîe; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe
Vorenc
klagovati nedov., F10, complorare, s'drugimi ſe jokati, klagovati; delamentari, klagovati, jamrati; lugere, ṡhaloſten biti, ṡhalovati, klagovati, trorati; lugetur, ſe ṡhaluje, klaguje, trora; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati, ſe jamrati, inu klagovati
Vorenc
klicati nedov., F22, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; calare, klizati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi; evocans, kateri vunkai vabi, ali klizhe; evocare, ṡvabiti, vun klizati; evocare ad arma, vun na oroṡhye klizati; inclamare, na eniga krizhati, na vus glas klizati; invocare, na pumozh klizati, proſſiti; legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun klizati; pappare, ſvojga ozheta klizati; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai klizhe, inu oṡnanuje; praedicare, pridigovati, vun klizati, oṡnanovati; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; provocator, -oris, kateri vunkai klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati; revocare, eniga odverniti, naṡai klizati; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali klèti; vocare, klizati, poklizati, vabiti; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati
Vorenc
kričati nedov., F13, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glasnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; clamitare, vſeṡkuṡi krizhati, vriṡzhati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; inclamare, en eniga krizhati, na vus glas klizati; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; vociferari, ukati, vpiti, na vus glaṡ, krizhati
Vorenc
Vorenc
leteti nedov., F15, ad fundum ire, k'dnú leteti; aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; cadunt folia, lyſtje lety, pada; convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp letéti; defluunt capilli, laſſi doli letè; evolitare, doſtikrat letéti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praetervolare, mimú letéti; praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás leteiti; revolare, naṡai leteiti, naṡai perleteiti; scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki letè; volare, letéti, leitati; prim. leteč, letejoč
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost