Zadetki iskanja
1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik
3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
● ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
- čúvši zastar.:
to čuvši, se mož razveseli;
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
- 1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
- 1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
- 2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
- 3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
- 4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
- 4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ki šumi: šumeč potok, slap / šumeči gozdovi; šumeča svilena obleka / šumeči in piskajoči glasovi / ekspr. šumeča množica
● ekspr. rad ima šumeče svatbe glasne, hrupne
♦ agr. šumeča pijača pijača, ki ima veliko ogljikovega dioksida
- šuméče prisl.:
voda je šumeče pršela na vse strani;
1. pravn. zahteva za rešitev pravnega spora na sodišču: stranka umakne tožbo; sodišče zavrne tožbo; odstopiti od tožbe; elementi tožbe; utemeljenost tožbe / delitvena tožba v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska tožba za priznanje lastninske pravice; očetovska tožba za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; razvezna tožba
// besedilo s tako zahtevo: sestaviti tožbo; vročiti tožencu izvod tožbe / vložiti tožbo proti komu
2. reševanje spora na sodišču: začela se je tožba za zemljo; groziti komu s tožbo / dobiti tožbo pravdo; imeti tožbo s kom
3. glagolnik od tožiti: prenašati bolečine brez tožbe / tožbe kmetov zaradi škodljivosti divjadi pritožbe, pritoževanja
// besede, glasovi, ki izražajo telesno ali duševno bolečino: poslušati tožbe bolnikov; glasne tožbe
// kar kdo toži: njegove tožbe ga niso ganile
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
- 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
- 2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
- 3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
- 4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
- 5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...