goljufíja -e ž (ȋ)
okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: obsojen je bil zaradi goljufije; dobiti kaj z goljufijo; bankrot, poneverba in goljufija / ekspr. to je navadna goljufija
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
izvédeti -vém in zvédeti zvém dov. (ẹ́)
seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem: izvedeti novico, resnico; šel je med ljudi, da bi izvedel njihove misli; od sosedov je izvedel, kaj se je zgodilo doma; o vzrokih letalske nesreče je izvedel iz časopisa; pri znancih je izvedel za službo; za skrivališče ne sme nihče izvedeti / sčasoma se vse izve / treba je izvedeti, kdaj odpelje vlak / publ. izvedelo se je iz dobro obveščenih krogov
seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem: izvedeti novico, resnico; šel je med ljudi, da bi izvedel njihove misli; od sosedov je izvedel, kaj se je zgodilo doma; o vzrokih letalske nesreče je izvedel iz časopisa; pri znancih je izvedel za službo; za skrivališče ne sme nihče izvedeti / sčasoma se vse izve / treba je izvedeti, kdaj odpelje vlak / publ. izvedelo se je iz dobro obveščenih krogov
- izvédevši tudi izvedévši in zvédevši tudi zvedévši zastar.:
izvedevši za njegovo goljufijo, so ga odpustili iz službe
Jezikovna
Celotno geslo
Frazemi
klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
SSKJ²
narópati -am dov. (ọ̑)
z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč evrov pridobil z goljufijo, poneverbo
z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč evrov pridobil z goljufijo, poneverbo
Celotno geslo
Vezljivostni G
obsodíti in obsóditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti za, imeti za krivega koga/kaj
/Po krivem/ so ga obsodili(, da laže).
/Po krivem/ so ga obsodili(, da laže).
2.
kdo/kaj izraziti kaj
/Z vso pravico/ so obsodili agresijo.
/Z vso pravico/ so obsodili agresijo.
3.
kdo/kaj določiti koga/kaj česa
Obsodili so jo, da mora hoditi zadnja.
Obsodili so jo, da mora hoditi zadnja.
4.
iz prava kdo/kaj določiti koga/kaj
Obsodili so ga (za goljufijo) /v odsotnosti/.
Obsodili so ga (za goljufijo) /v odsotnosti/.
Celotno geslo
Etimološki
opetnájstiti -ȃjstim dov.
Pravo
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
prepoznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen: ona je prstan taki prepoznala, vzhŠt.-Valj. (Vest.); nista ga prepoznala v tej obleki, LjZv.; p. goljufijo, Cv.
Celotno geslo
Vezljivostni G
sodíti in sóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
2.
kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
3.
kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
4.
kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.
Ne sodi ga /napačno/.
5.
dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
6.
kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
7.
iz prava kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.
SSKJ²
vplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pletenjem, prepletanjem delati, da pride kaj v kaj: vpletati trak v lase; mlade korenine se vpletajo med stare
2. povzročati, da postane kaj sestavni del česa: vpletati v govor nerazumljive besede; vpletati v pripoved lirične motive
3. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: vpletati koga v goljufijo; vpletati se v pogovor
1. s pletenjem, prepletanjem delati, da pride kaj v kaj: vpletati trak v lase; mlade korenine se vpletajo med stare
2. povzročati, da postane kaj sestavni del česa: vpletati v govor nerazumljive besede; vpletati v pripoved lirične motive
3. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: vpletati koga v goljufijo; vpletati se v pogovor
Pravopis
vplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vplétanje (ẹ̑) koga/kaj v kaj ~ trak v lase; poud. ~ sodelavce v goljufijo |delati, da so soudeleženi|
vplétati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeleževati se pogovora|
vplétati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeleževati se pogovora|
Pravopis
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
Pravopis
zasúmiti -im dov. zasúmljen -a; zasúmljenje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ goljufijo; Zasumil je, da ga morda goljufajo; star. zasumiti koga osumiti
Celotno geslo
Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Število zadetkov: 17
Dostopnost