Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Brahmov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brahmova Brahmovo pridevnik
IZGOVOR: [bráhmou̯], ženski spol [bráhmova], srednji spol [bráhmovo]
Celotno geslo Frazemi
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku
Celotno geslo NESSJ
čemelak
Celotno geslo Frazemi
Elíja Frazemi s sestavino Elíja:
íti kot Elíja
SSKJ²
gágati -am nedov. (ā)
1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga
// pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga
2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih
// zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; šol. žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati
    gagajóč -a -e:
    gosi so se gagajoč razkropile
Pravopis
gágati -am nedov. -ajóč, -áje; gáganje (á; ȃ) Gos, raca ~a; poud. ~ od vročine |težko jo prenašati|; slabš. gagati kaj |govoriti, pripovedovati|
Celotno geslo Sinonimni
gágati -am nedov.
oglašati se z glasom gosi, rac
SINONIMI:
ekspr. gagljati, knj.izroč. gogotati
GLEJ ŠE SINONIM: dušiti se1, govoriti, utapljati se
GLEJ ŠE: zadolžen
SSKJ²
gágica -e ž (ā)
ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
Pravopis
gágica -e ž (á; ȃ) manjš.; ljubk. |gos, raca|
Pleteršnik
gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
SSKJ²
gágniti -em dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila
// oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti
2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje
Pravopis
gágniti -em dov. (á ȃ) Gos ~e; nizk. |umreti, omagati|
SSKJ²
gós -í ž (ọ̑)
1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
Pravopis
gós -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) jata ~i; člov., slabš. |neumna, domišljava ženska|
Celotno geslo Sinonimni
gós -í ž
velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratompojmovnik
SINONIMI:
ljubk. gagica, ekspr. goska, ljubk. goskica, ljubk. gošče
GLEJ ŠE SINONIM: domišljavka, neumen1, neumnica
GLEJ ŠE: ligarica, ptica
Celotno geslo Etimološki
gọ̑s gosȋ ž
Pleteršnik
gọ̑s, gosȋ, f. die Gans; siva ali divja g., die graue Gans, die Wildgans (anser cinereus), Erj. (Ž.).
Prekmurski
gós tudi góus -í ž gos: Tücsna pecsena gouſz SIZ 1807, 36; divje goszi itv. odidti morejo KAJ 1870, 24; Po dvori goszi, pure pobežávajo BJ 1886, 14; Doszta goszi szvinjô ovláda KAJ 1870, 136
Celotno geslo Pohlin
gos [gọ̑s gosȋ] samostalnik ženskega spola

ptica gos, LATINSKO: Anser

Celotno geslo Hipolit
gos samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 103