Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
gostínec -nca m (ȋ) 
  1. 1. kdor je zaposlen v gostinstvu: gostinci se že vneto pripravljajo na sezono; visoko kvalificiran gostinec išče službo; zasebni gostinci
  2. 2. zastar. gostilna, gostišče: preselil se je v slab gostinec v isti ulici
    // nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji; hospic: prenočil je v gostincu; samostanski gostinec
SSKJ
gostíšče -a s (í) gostinski obrat, v katerem se dobi hrana in prenočišče: tu bi nujno potrebovali vsaj eno gostišče / družbeno, zasebno gostišče
SSKJ
hán -a m (ȃ) v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
SSKJ
karavánseráj in karaván-seráj -a m (ȃ-ȃ) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
SSKJ
kóča -e ž (ọ́) 
  1. 1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
  2. 2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
  3. 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
    // zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
    ♦     rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
SSKJ
nadzórstvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo
    // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: določbe tržnega nadzorstva; devizno nadzorstvo devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji
  2. 2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom
  3. 3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali
    // policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom
    ♦     šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
  4. 4. publ. prevlada, oblast: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem
    ●     publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
SSKJ
nočíšče -a s (í) knjiž.  
  1. 1. prenočišče: pripraviti si, urediti nočišče; nočišče na senu, pod skalo / gostilna ima tudi poceni nočišča; prosil je za večerjo in nočišče / redko postaviti nočišče bivak
  2. 2. gostišče, hotel: nočišče lahko sprejme trideset gostov; lastnik, osebje nočišča / gostinsko nočišče
SSKJ
pavšalírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene
    pavšalíran -a -o: pavšalirani zneski; pavšalirano gostišče, podjetje gostišče, podjetje, ki plačuje davke pavšalno
SSKJ
prenočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci
SSKJ
prenočíšče -a s (í) 
  1. 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči
    // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu
  2. 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče
SSKJ
rómar -ja m (ọ̑) 
  1. 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
  2. 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
    ●     vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
SSKJ
seráj -a m (ȃ) 
  1. 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj
  2. 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
SSKJ
trétji -a -e štev. (ẹ́) 
  1. 1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
    // po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
    // glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
  2. 2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
    ●     tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
    ♦     avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jur. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; lingv. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
    trétji -a -e sam.: dva sta naredila izpit, tretji pa ne; posvetuj se o tem še s kom tretjim; očitali so ji to in ono in tretje
    ●     star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; žarg., avt. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado
    ♦     lit. tretje pri primeri tertium comparationis
Število zadetkov: 13