Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
bár1 -a (ȃ) 
  1. 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru
  2. 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar
     
    gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi
  3. 3. omarica s pijačo v sprejemnici
SNB
bárček -čka m (ȃ)
manjši gostinski lokal: Poslovili smo se na vrtu prijetnega barčka, katerega del je bil spremenjen v galerijo na prostem E (↑)bár1 
SSKJ
bezníca -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
SSKJ
čajárna -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn
SSKJ
čájnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic
  2. 2. škatla za shranjevanje čaja
SSKJ
dáncing -a [-nsi- tudi -nci-(ȃ) nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari; plesati v dancingu; neskl. pril.: dancing kavarna
SSKJ
gostílna -e ž (ȋ) gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami: iti, hoditi, zahajati v gostilno; posedati po gostilnah; to je znana gostilna; gostilna ob cesti; lastnik gostilne / družbena, zasebna gostilna / pri njih doma imajo gostilno; v tej gostilni dobiš tudi prenočišče
SSKJ
gostínski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na gostince ali gostinstvo: gostinski promet se je v zadnjem času močno povečal; gostinske storitve / gostinski lokal; gostinski objekti, obrati ne ustrezajo več naraščajočim potrebam; gostinsko podjetje / gostinski delavci; gostinskega kadra še vedno ni dovolj / gostinski šolski center
     
    šol. gostinska šola
  2. 2. redko gostilniški: dolgo sva sedela v gostinski sobi
SSKJ
kabarét -a (ẹ̑) 
  1. 1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino
    // predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta
  2. 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret
SNB
kafeteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafič: V svetovnih metropolah gre za posebna pravila, nečloveški tempo, svet butikov in kafeterij, hotelov in parkirnih hiš E it. caffetteria iz caffè 'kava'
SNB
kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E hrv., srb. kàfīć iz kàfēfrc. café '(manjša) kavarna'
SSKJ
kavárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni
SSKJ
konsumácija tudi konzumácija -e ž (á) 
  1. 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča
  2. 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust
    // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar
SSKJ
kŕčma -e ž () preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi
// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
SSKJ
lokál1 -a (ȃ) prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal; trgovci so že zaprli svoje lokale; lepo urejen lokal; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom
// pog. gostinski lokal: ker je bil pijan, so ga odstranili iz lokala
SNB
lokálček -čka m (ȃ)
gostinski lokal, zlasti manjši: prijeten lokalček; Ob Ljubljanici je nastal intenziven urbani prostor, ki privlači mlado in staro, da se sprehodi po nabrežjih in obišče katerega izmed številnih lokalčkov E (↑)lokál1 
SNB
lounge1 -gea cit. [láu̯ndž-] m (ȃ)
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: Slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: Medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge E agl. lounge, prvotno 'zofa, naslanjač'
    lounge2 -- v prid. rabi
    lounge bar; lounge glasba; Glasbeno vzdušje v lokalu je prepuščeno znanemu francoskemu lounge didžeju
SSKJ
lóža1 -e ž (ọ́) 
  1. 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže
    // balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami
    // novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
  2. 2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
  3. 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
    // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
  4. 4. redko enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože
SSKJ
nôčen -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dneven: nočni hlad; nočno tišino je pretrgal strel / nočni lov, pohod; nočna tekma, vožnja; nočno nebo / najnižja nočna temperatura / nočna izmena; nočno in nedeljsko delo je bolje plačano / tovarna išče nočnega čuvaja, vratarja; nočna (bolniška) sestra / nočna žival / nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom; nočna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; nočna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; nočna posoda posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; nočna srajca spalna srajca; nočno življenje mesta življenje mesta v nočnih lokalih, zabaviščih
● 
nočni čuvaj nekdaj kdor ponoči poklicno pazi, opozarja na nevarnost požara, na mir; ekspr. on je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; zastar. iti na nočno stran na zahod, proti zahodu
♦ 
navt. nočna straža straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; šport. nočni skok (padalcev) na cilj; zool. nočni netopir netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; nočni pavlinčki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
    nôčno prisl.: nočno modro nebo; sam.: pog. danes imam nočno delam ponoči, v nočni izmeni
SSKJ
okrepčeválnica -e ž (ȃ) soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče
Število zadetkov: 34