Zadetki iskanja
Svetokriški
fržmagovati -ujem nedov. 1. karati: de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati nedol. ǀ Ceſſar je njega kregal, inu farshmagoval del. ed. m 2. obrekovati, slabo govoriti o kom: Mashnike, inu duhoune farshmagujesh 2. ed. ǀ Kakor prozh odijdesh te farshmaguje 3. ed., inu vse tu nar hushi od tebe rezhe 2. zaničevati, prezirati: tulikajn farshmagujesh 2. ed. dan tuojga rojſtua → fržmagati se
Svetokriški
gnati ženem nedov. 1. gnati: vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno dusho, inu sheni vel. 2. ed. is nje dushe tiga hudiga ǀ shivino je na pasho gnal del. ed. m 2. kar naprej govoriti: On pak je li gnal del. ed. m vina, vina, vina, dokler njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla naprej gnati kar naprej omenjati: zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga naprei gnala del. ed. ž
Svetokriški
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
Svetokriški
izgovoriti dov. prenehati govoriti: Gospud pak Iesus, kadar je bil shnijmi isgovuril del. ed. m, je bil gori vset v'Nebu, inu ſedij na desnici Boshij (I/1, 63) izgovoriti se izgovoriti se: obeden ſe nemore sgovorit nedol. de bi G: Bogu nemogal shlushiti ǀ obedn ſe nemore sgovorit nedol., de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel hodit ǀ ſe nemoresh sgovorit nedol., de bi nemogal tiga ſturiti Prvi zgled je citat iz SP Mr 16,19 na začetku pridige.
Svetokriški
kadarkoli vez. kadar koli: golob kadarkuli enu sernu shita pobere, ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ kadarkuli ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi, inu beshij ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat od pokure, inu grevinge, ſe je poſmehval ǀ Kadar Koli en ſmertni greh je povedala, ta drugi Duhouni je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila ǀ kadar kali myzhakamo na en velik Prasnik
Svetokriški
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
Svetokriški
klafljati -am nedov. nespodobno govoriti: Se opyanio, klaflaio 3. mn. s'shentovajnom od mise vſtaneio (I/1, 183) Nastavitev je dvomljiva, saj je fl lahko tiskarska napaka namesto ff; → klafati.
Svetokriški
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
Svetokriški
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Svetokriški
postavljati -am nedov. 1. postavljati: pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo 3. mn. (I/1, 85) ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel, na Henricuſavo glavo poſtaulal del. ed. m (V, 101) 2. govoriti, pisati, navajati: grosnu shaloſten, inu preſtrashen poſtaula 3. ed. cœpit tœdere, & pavere (IV, 450)
Svetokriški
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
Svetokriški
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
Svetokriški
svetovati -am dvovid. svetovati: je bil ſazhel ſvetovat nedol. Ceſsarju, de bi imel ſvojo vojsko poſlat Zhes lashko deshelo ǀ jest ſim ſi naprej vſel danaſs Nem. Nem. svetouat nedol., inu vuzhiti ǀ kir zviblaio pravu Svetovati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat nedol. malzhati, ali pak govoriti ǀ kar ieſt tebi ſvetovam 1. ed., aku ſe nezhesh kaſsati ǀ vaſs sfetovam 1. ed. s'S. Cyprianam ǀ satoraj jeſt tebi ſvetvam 1. ed. moj priatel ǀ S. Duh naſs opomina, inu ſvetova 3. ed. ǀ ſvetoua 3. ed. njemu, de bi vſak dan imel S. Maſho shlishat ǀ S. Duh ſvejtoua 3. ed. v' takorshni neuarnosti v' grob pojti ǀ u ſvetovajo 3. mn. de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo ǀ obenimu nebom ſvetoval del. ed. m, de bi imel sapuſtit, ali ſaurashit ta ſvejt ǀ je tudi svetoval del. ed. m S. Ioannes vnimu preuſetnimu ǀ raunu letuje sfetoval del. ed. m David rekozh ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju ſvetval del. ed. m ǀ ſturite tu kar je ſvetovala del. ed. ž ta modra Iudit ſvoje Purgarje rekozh ǀ malzhajnie ſo stonovitnu ti S. S. PushauniKi, inu shlushabniki Boshij dershali, inu druge dershati vuzhili, inu ſuejtuali del. mn. m svetovati se posvetovati se: satorai je lete vſe skusi pred ſvoimy oyhmy imel, inu s'taistimy ſe je ſvetnval del. ed. m
Svetokriški
tadel -dla m 1. napaka, pomanjkljivost, hiba: ſe nenajde v' Mary obeden tadu im. ed., obeden madesh, ali pomankajne ǀ obeniga madesha, ali tadla rod. ed. nad nijh obrasu nej ſo imeli ǀ nebomo obeniga tadla rod. ed., inu pomankajna na njemu samerkali ǀ ta katiri ima en madesh, ali tadu tož. ed. na ſvojm shivotu ǀ gledaio de kakorshen tadu tož. ed. per ſvojmu blishnimu samerkajo ǀ vezh gleda na tadal tož. ed. ſvojga blishniga, Kakor paK na ſvoje lastne ǀ prezei sazhneo ad tiga inu uniga, od lete, inu une govoriti, inu skorei vſelei od tadlou rod. mn., inu grehou ſvoih blishnih ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu rod. mn., inu grehu imash ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam daj. mn. ǀ shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle tož. mn., inu grehe gleda 2. graja: dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla rod. ed. urednu ← srvnem. tadel ‛napaka, pomanjkljivost, hiba’
Število zadetkov: 15
Dostopnost