Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
absolútna gózdna tlà -ih -ih tál s
Jezikovna
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Celotno geslo ePravopis
Amazonsko nižavje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Amazonskega nižavja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Južni Ameriki
IZGOVOR: [amazónsko nižáu̯je], rodilnik [amazónskega nižáu̯ja]
PRIMERJAJ: amazonski
Celotno geslo eSSKJ
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]
    2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
      2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
    3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
SSKJ²
areál -a m (ȃ)
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
♦ biol. areal bukovega gozda; jezikosl. raziskovati areale posameznih sufiksov
Pravopis
areál -a m, pojm. (ȃ) povečati ~ rodovitne zemlje površino; ~ bukovega gozda razširjenost
Pravopis
Bákonjski gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ȃ ȍ ȃ ó) |madžarsko hribovje|
Celotno geslo eSSKJ
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]
    1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
    2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
    3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
SSKJ²
balzámičen -čna -o prid. (á)
ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda
Celotno geslo ePravopis
Beloveški gozd
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Beloveškega gozda samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Beloveško puščo
IZGOVOR: [belovéški gòst], rodilnik [belovéškega gôzda] tudi [belovéški góst], rodilnik [belovéškega gózda]
Geologija
Bélško tektónsko ôkno -ega -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo eSSKJ
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]
    1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
    2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
blízu2 predl.
z rodilnikom za izražanje majhne prostorske oddaljenosti
SINONIMI:
v bližini, nedaleč od, zastar. klicaj od, knj.izroč. lučaj od, knj.izroč. streljaj od, star. v obližju
Geografija
bonitíranje -a s
Celotno geslo Etimološki
brez predl. z rod.
SSKJ²
brogovíta -e ž (ī)
bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
Celotno geslo Sinonimni
brogovíta -e ž
bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodamipojmovnik
SINONIMI:
nar. kačji les, bot. kozja pogačica, nar. tršljika
Celotno geslo Sinonimni
brúnarica -e ž
koča, hiša iz brunpojmovnik
SINONIMI:
star. kladara
Pravopis
Compiènjski gòzd -ega gôzda [kompjénj] m, zem. i. (ẹ̑ ȍ ẹ̑ ó) v ~em ~u
Število zadetkov: 419