Zadetki iskanja
Geologija
Celotno geslo
ePravopis
Baška grapa
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]
Celotno geslo
ePravopis
Bodoveljska grapa
Predlog
Bodoveljske grape samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na Gorenjskem
IZGOVOR: [bodôvəl’ska grápa], rodilnik [bodôvəl’ske grápe]
PRIMERJAJ: bodoveljski
Pleteršnik
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
grápa -e ž (á)
jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti
// manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape
jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti
// manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Geologija
SSKJ²
posijáti -síjem dov., posijál (á ȋ)
1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo
// krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto
● ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode
1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo
// krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto
● ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode
SSKJ²
skrílast -a -o prid. (í)
ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade; pot pelje skozi skrilasto grapo; skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi
// ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst
● nar. skrilasta tla v kuhinji tla, tlakovana s kamnitimi ploščami; ekspr. skrilasto nebo modrikasto sivo
ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade; pot pelje skozi skrilasto grapo; skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi
// ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst
● nar. skrilasta tla v kuhinji tla, tlakovana s kamnitimi ploščami; ekspr. skrilasto nebo modrikasto sivo
- skrílasto prisl.:
skrilasto modro morje; skrilasto siv
SSKJ²
vprék1 prisl. (ẹ̑)
1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi
2. ekspr. izraža
a) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek
b) hkratnost: vsi vprek govorijo, se pozdravljajo, vpijejo
3. star. navkljub1: izvoljen je bil vsemu nasprotovanju vprek
● star. priti si vprek spreti se; star. razšli so se vprek in v šir na vse strani; prim. vsepovprek, vseprek, vsevprek
1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi
2. ekspr. izraža
a) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek
b) hkratnost: vsi vprek govorijo, se pozdravljajo, vpijejo
3. star. navkljub1: izvoljen je bil vsemu nasprotovanju vprek
● star. priti si vprek spreti se; star. razšli so se vprek in v šir na vse strani; prim. vsepovprek, vseprek, vsevprek
Celotno geslo
ePravopis
Vrtača
Predlog
Vrtače samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Vrtače
IZGOVOR: [vərtáča], rodilnik [vərtáče]
BESEDOTVORJE: vrtaški
Število zadetkov: 15
Dostopnost