Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo eSSKJ
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]
    1. školjka, v kateri nastajajo biseri
    3. najmanjša tamburica
    4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
Celotno geslo eSSKJ
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
Celotno geslo ePravopis
Furlanski Dolomiti
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Furlanskih Dolomitov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Italiji
IZGOVOR: [furlánski dolomíti], rodilnik [furlánskih dolomítou̯]
PRIMERJAJ: furlanski
Celotno geslo Etimološki
grebẹ̑n -a m
Svetokriški
greben -a m 1. (petelinov) greben: peteln … kadar ga glava boli, greben tož. ed. s' krampli ſi restarga 2. mučilno orodje z ostrimi kavlji: poſtavite sheleſne grebene tož. mn. is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni or. mn. tepsti inu kosho tergat ǀ s' shelesnimy grebeny or. mn. ga imaio tergat
Geologija
grebénski apnénec -ega -nca m
Geologija
grebénski organízmi -ih -ov m
Geologija
hermatípična korála -e -e ž
SSKJ²
izostríti -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ī í)
1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico
● ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze
2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko
// knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila
3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh
// knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut
    izostrèn tudi zostrèn -êna -o:
    imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren
Geologija
koloníjska korála -e -e ž
SSKJ²
kopnína -e ž (ī) knjiž.
1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno2: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino
2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno2: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina
SSKJ²
korála -e ž (ȃ)
1. nav. mn., zool., v zvezah: črna korala drevesasto razrasli koralnjaki s črnim ogrodjem, Antipatharia; kamena korala koralnjaki z apnenčastim ogrodjem, ki tvorijo v tropskih morjih koralne grebene, Madreporaria; prava ali rdeča korala drevesasto razrasli koralnjaki z močnim, navadno rdečim ogrodjem, Eucorallia
2. del rdeče ali črne korale za nakit: velika izbira koral / nosila je korale ogrlico iz delov (rdeče, črne) korale
Geografija
ledeníški sistém -ega -a m
SSKJ²
nasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem priti do določene količine česa: nasekati drva za zimo / nasekali so dva kubična metra kamenja
2. s sekanjem narediti zarezo, zareze: nasekati bruno
♦ teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
3. pog., ekspr. natepsti, pretepsti: otroke je velikokrat nasekal; pošteno koga nasekati
// premagati: nasekati nasprotnika / na tekmovanju je vse nasekal
    nasékati se pog., ekspr.
    napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se ga nasekali
    nasékan -a -o:
    biti zelo nasekan; nasekana drva
SSKJ²
opihováti -újem nedov. (á ȗ)
obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste
// obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter
Geografija
orográfska mêja -e -e ž
SSKJ²
píla -e ž (í)
orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
Planinstvo
planínska pót -e potí ž
Planinstvo
plezálna pót -e potí ž
Število zadetkov: 27