Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Kamnarstvo
apnénec drénov gríč -nca -- -- m
Celotno geslo Frazemi
bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže
Celotno geslo Pohlin
brda [br̄da] samostalnik ženskega spola

manjša gora, grič

PRIMERJAJ: tkalska brda

Celotno geslo Etimološki
bŕdo -a s
Celotno geslo NESSJ
bula2
Celotno geslo Frazemi
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku
Celotno geslo Etimološki
čélo1 -a s
Geografija
dóma -e ž
Celotno geslo ePravopis
Drenov Grič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Drenovega Griča samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [drénou̯ gríč], rodilnik [drénovega gríča]
BESEDOTVORJE: Drenovogričan in Drenovčan in Drenovec, Drenovogričanka in Drenovčanka in Drenovka, Drenovogričanov in Drenovčanov in Drenovčev, Drenovogričankin in Drenovčankin in Drenovkin, drenovogriški in drenovski
Geografija
drúmlin -a m
Jezikovna
Glagolske besedotvorne in druge dvojnice

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

SSKJ²
gomíla -e ž (ī)
1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob1: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja
// velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi
3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
♦ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
Celotno geslo Etimološki
gomīla -e ž
SSKJ²
gomílast -a -o prid. (ī)
ekspr. podoben gomili: gomilast grič
Pravopis
gomílast -a -o (í; ȋ) ~ grič
Celotno geslo Etimološki
góra -e ž
SSKJ²
goríca -e ž (í)
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
Pravopis
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
Celotno geslo Etimološki
goríca1 -e ž
Število zadetkov: 110