Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
borovje ► bȯrȯvˈjeː -ˈjaː s
SSKJ²
borovníčevje -a s (í)
borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje; hoditi po borovničevju
SSKJ²
brúsničevje -a s (ȗ)
grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod
SSKJ²
brúsničje -a s (ȗ)
grmičje brusnic: tam je polno brusničja
SSKJ²
grmíčje -a s (ȋ)
majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje
Pravopis
grmíčje -a s, skup. (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
grmíčje -a s
GLEJ SINONIM: grmičevje
Pleteršnik
grmȋčje, n. = grmičevje, Jan., DZ.; pokleknil je mej grmičje, Cv.
SSKJ²
kopínjak -a m (ȋ)
nar. robida, robidnica: čez nizko grmičje se vzpenja bodičasti kopinjak
// robidovje: malinjaki in kopinjaki
SSKJ²
kosmúljev -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga
Pravopis
kosmúljev -a -o (ú) ~o grmičje
SSKJ²
kŕčiti2 -im nedov. (ŕ r̄)
1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje
// pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi
2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi
Pravopis
kŕčiti2 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ gozd, grmičje
Pleteršnik
kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
SSKJ²
odklánjati -am nedov. (ȃ)
1. ne sprejemati (kaj ponujenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo
2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo; odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja
3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja
// knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati / odklanjati odgovornost za kaj
4. knjiž., zastar. odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje
5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek; odklanjati žarek iz prvotne smeri; svetlobni curek se odklanja
● knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijali
    odklánjati se 
    odmikati se od normalnega, pravega: umetnost se odklanja
    ●     publ. cena se od vrednosti zelo odklanja je zelo neprimerna, neustrezna; publ. nova likovna smer se odklanja od realizma postaja drugačna, nepovezana z njim
    odklanjajóč -a -e:
    odklanjajoč odnos; odklanjajoča kritika; prisl.: odklanjajoče govoriti, se vesti
SSKJ²
okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
SSKJ²
ožírati -am nedov. (ī ȋ)
1. ekspr. obgrizovati, oglodavati: koze ožirajo grmičje
2. slabš. grobo oštevati: nobene stvari ji ne naredi prav, kar naprej ga ožira / že zdaj se boji, kako ga bodo ožirali, ko odide opravljali, obrekovali
SSKJ²
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ)
1. obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o:
    posmukano grmičje, listje
Pravopis
posmúkan -a -o; bolj ~ (ú) ~o grmičje
posmúkanost -i ž, pojm. (ú)
SSKJ²
posmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o
    posmukano grmičje, listje
Število zadetkov: 25