Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
glóždje tudi glóžje -a s grmovje, goščava: Gyö po trnyi, glô'zdji, grabaj KAJ 1870, 36; je vosztrêbo trnye i glo'zje KAJ 1870, 137; be'zijo i tu po trnyi, glô'zji KAJ 1870, 67
Pleteršnik
grája 1., f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.-Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.-C.
Pleteršnik
grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
Pleteršnik
gȓmje, n. = grmovje, Jan., C.
Prekmurski
grmóuvje tudi grmóvje -a s grmovje: i v szodisinszko grmouvje notrilücso KOJ (1914), 108; cvetje je brála med grmôvjem KAJ 1870, 13; se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10
Pleteršnik
grmǫ̑vje, n. das Gesträuch, das Gebüsch; der Busch; — tudi: grmọ̑vje.
Vorenc
grmovje1 s, F7, dumetum, enu meiſtu polnu ternîa, en ternîa bórſht, garmovje, rubidje, ternovina; frutetosus, vel frutectosus, -a, -um, vſe polnu germovja; frutetum, germovje; fruticosus, -a, -um, kir je doſti germovja; vepres, tarnîe, garmuvje; virgetum, -ti, ſhibje, garmîe ṡa vinṡke kolle, garmovje; virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka driveſſa
Vorenc
grmovje2 s, vipera, -ae, gad, modraṡ, garmovje, kazha
Besedje16
grmovje sam. s ♦ P: 6 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
grmǫ̑vjiče, n. dem. grmovje, Danj.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
Svetokriški
meja -e ž grmovje: moshno is zeſte saulezhe veno mejo tož. ed. (IV, 239)
Pleteršnik
ovijáčina, f. coll. = rastline, ki se okoli grmovja in drevja ovijajo: gosto, z ovijačino zaraščeno grmovje, Let.
Pleteršnik
pokŕčiti 2., -im, vb. pf. ausroden: p. grmovje, Z.
Pleteršnik
požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen (v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
Pleteršnik
prepláziti se, -plȃzim se, vb. pf. hindurchschleichen, hindurchkriechen; schleichend oder kriechend über etwas klettern; p. se skozi grmovje, črez plot.
Pleteršnik
razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.
Prekmurski
steblovjé -á s steblovje: Grmôvje, ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18
Pleteršnik
tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.-C.
Pleteršnik
zaklȃnjati, -am, vb. impf. ad zakloniti; verdecken: povsod zaklanja vid malopridno grmovje, LjZv.; schützend verdecken, schirmen, Cig., Jan.; gore zaklanjajo deželo pred burjo, Cig.
Število zadetkov: 21