Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju
SSKJ²
admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
Celotno geslo eSSKJ16
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
Celotno geslo eSSKJ
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]
    manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
Celotno geslo eSSKJ
arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc]
    manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
Celotno geslo ePravopis
Atenec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Atenca in Atenčan Atenčana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
prebivalec Aten
IZGOVOR: [aténəc], rodilnik [aténca] in [aténčan], rodilnik [aténčana]
BESEDOTVORJE: Atenčev in Atenčanov
ZVEZE: stari Atenci
SSKJ²
bacáč -a m (á)
voj. žarg. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk)
Pravopis
bájta -e ž (ȃ) vaška ~; neknj. pog. zidati ~o hišo; člov., šol. žarg. stara ~ študent (z mnogo semestri)
Celotno geslo eSSKJ
báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]
    1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
      1.2. manj formalno predmet, izdelek iz te kovine
    2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
Celotno geslo Frazemi
bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla, zagoréti kot bákla, zgoréti kot bákla
Celotno geslo ePravopis
Baskinja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baskinje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica naroda v Španiji in Franciji
IZGOVOR: [báskinja], rodilnik [báskinje]
BESEDOTVORJE: Baskinjin
Celotno geslo ePravopis
Begunje na Gorenjskem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Begunj na Gorenjskem množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radovljica
IZGOVOR: [begúnje na gorén’skem], rodilnik [begúnʼ na gorénʼskem]
BESEDOTVORJE: Begunjec in Begunjčan, Begunjka, Begunjčev, Begunjkin, begunjski
Celotno geslo ePravopis
Bela hiša
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bele hiše samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ameriška predsedniška palača
v prenesenem pomenu predsedstvo ali predsednik Združenih držav Amerike
IZGOVOR: [béla híša], rodilnik [béle híše]
Celotno geslo Frazemi
belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]
SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
Pleteršnik
bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
SSKJ²
beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
Celotno geslo Frazemi
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj
Pravopis
besedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; besedovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. pogovarjati se: ~ pred hišo; besedovati z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o umetnosti
Celotno geslo Sinonimni
blagájna -e ž
1.
zavarovana omarica za shranjevanje denarja; prostor za poslovanje z denarjempojmovnik
SINONIMI:
zastar. blagajnica, zastar. denarnica, neknj. pog. kasa
2.
s prilastkom denarna sredstva, zbrana za določene namene
SINONIMI:
zastar. blagajnica, zastar. denarnica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik državna blagajna  pojmovnik registrska blagajna
GLEJ ŠE: okence
Število zadetkov: 1121