- hitrejše , F2, citius, hitréſhe; velotius, hitréſhe
Zadetki iskanja
Vorenc
hitro prisl., F61, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu; approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi; citò, hitru; festinanter, hitru; industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh; insector, tá kateri sa enim hity, hitru grè, ali sa nym tezhe; iracundus, -a, -um, kateri je hitru ſardit, kreigarṡki; irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi; maturatè, hitru, per zaiti; ocyſsimè, cilú hitru; ocyter, hitru; perniciter, hitru; properè, hitru; protinus, ṡdaici, hitru, naglu; sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu; statim, ṡdaici, precei, hitru
Vorenc
hiteti nedov., F26, accélerare, hitéti; adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi; aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati; celerare, hitéti; deproperare, cilú mozhnu hiteiti; festinans, kir hity; festinare, hiteti, hiteiti; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; insector, tá kateri ṡa enim hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe; insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali hyti, ali tezhe; insequens, kateri pody, ali sa enim hity, inu tezhe; insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi hiteiti; manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21; maturare, hiteiti, ſe nemuditi; maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati; praecelerare, naprei hiteiti; praefestinare, prevezh hitéti, ſylnu hitéti, preṡgudai hiteiti; properare, hiteiti; properatò opus est, je treiba hiteiti; prosequi, ṡa enim hoditi, ali hiteiti
Vorenc
priteči dov., F13, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; accurrere citò, perlomaſtiti, hitru pertezhi; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; corrivatus, -a, -um, kar je v'eno vodó v'kupai perteklu; influere, notar tezhi, notar pertezhi; intercursare, v'meis priti, v'meis pertezhi; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali pertezhi, ſrezhati; recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti, pertezhi; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; prim. pritekoč
Vorenc
precej1 prisl., F5, ilicò, illicò, ṡdaici, hitru, precei; proferre, naprei parneſti, vun ṡneſti, precei govoriti; quamprimum, ṡdaici, precei, kakòr hitru ſe more; sermocinari, govoriti, precei naprej govoriti; statim, ṡdaici, precei, hitru
Vorenc
doteči dov., F3, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti, dotegniti, doiti, dotezhi; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſeſti
Vorenc
jedrno prisl., F3, actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu; citatim, hitru, naglu poklizati, hitru inu jedernu; mox, jedernu, ṡdaici
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jedrno prisl., statim, jedernu Hyp.195
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jedrno prisl., statim, jedernu Hyp.195
Vorenc
modro prisl., F15, acutè, bridku, modru, tenku; argutè, modru; catè, modru, ẛhegavu, varnu, kunſhtnu; circumspectè, pametnu, modru, ṡkerbnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; persapienter, cilú modru; ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti; rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa; rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kunṡht dobru, modru, inu s'ordingo govoriti; sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu; salsè, modru, raṡumnu; sapienter, modru; scitè, modru, ṡhlahtnu, dobru inu prou; solenter, kunṡhtnu, hitru, modru, ṡkopú
Vorenc
naglo prisl., F36, actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu; ex inabruptò, cilú naglu, kmali; ex templo, naglu; gradum celerare, hitru, ali naglu hoditi; improvisè, naglu; inabruptò, naglu; repentè, repentinò, naglu, kmali, ṡdaici; transcurrere, mimú tezhi, naglu tezhi; prim. prenaglo
Vorenc
pristopiti dov., F8, accédere, perſtopiti, priti, ſe perblishati, pervdariti; accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; adhalare, perdihati, perſtopiti, naglú priti, perſopihati; adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru, dohajati; aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati; coaccedere, s'drugim perſtopiti, hoditi; misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrébi perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati; subvenire, h'pomuzhi priti, perſtopiti
Vorenc
beg m, F5, conferre ſe in fugam, ſe vbég podati, ali ſpuſtiti; dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti; fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe; fugare, v'beig ṡapoditi; fugitare, hitru béṡhati, ſe v'bég podati
Vorenc
Vorenc
celo prisl., F349, approbus, cilú dober; aqua eximia, ena cilú dobra voda; caro mustea, cilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mè, cilú hitru; disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti; dulciculus, cilú oſlaſſen; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; emirari, ſe cilú ṡazhuditi; humillimus, cilú pohlevèn; infensus, -a, -um, na eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; intimus, tá cilú nar noterſhnî; juvencula, junizhizha, cilú mlada; largiter, cilú obilnu; libenter, cilú rad; merè, zhiſtu, cilú; neutiquam, cilú kratku nikár; ocyſsimè, cilú hitru; omninò, cilú, timu je takú; per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustè, cilú na voṡku; plané, cilú, ravnu takú; scientiſsimus, kateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen
Vorenc
Vorenc
Vorenc
firbičen prid., sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe, ena golufia v'beſſédah; prim. ferbičen
Vorenc
gladko prisl., F4, categoricè, glatku, prou; expeditè, hitru odpravlenu, gladku, hitru; politè, lipú, gladku, ṡnaṡhnu; praecidere planè, cilú gladku odpovédati, ali vtayti
Vorenc
Vorenc
goljufen prid., F14, decipula, golufni fuglouṡh, ſpringhaiṡel, ṡaderga; dolosus, -a, -um, goluftni, golufin; fallens, neobſtojezh, golufen; falsum, -si, ena fólṡh laṡh, ali golufna reizh; fravdulentus, -a, -um, golufni; implanatus, veliku golufin, nepoglihan; machina, -ae, machinamentum, tudi enu golufnu ṡmiſhlanîe; machinatio, golufnu ṡmiſhlovanîe; pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar; sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe; subdolus, -a, -um, galufin; vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir; versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin, golufin, raṡumin, prekanîen
Vorenc
imeti nedov., F321, abúndare, obilnu iméti, polhen biti; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; capere voluptatem, lúſht iméti; concurare, oskerbéti, ṡkerb iméti; copulativus, -a, -um, kar ſe ima ṡveṡati; digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni imil; erudiendus, ſe ima podvuzhiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; fer, -me, imi potarplenîe s'mano; habere, iméti, ali derṡhati; haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti; loquendus, -a, -um, kar ſe ima govoriti; miserescere, vſmilenîe s'enim iméti; paucis contentus, s'málim ṡa dobru imeti; properandus, -a, -um, kar ſé ima hitru ſturiti; solere, v'navadi iméti; tacendus, -a, -um, kar ſe ima molzhati; tuendus, -a, -um, kar ſe ima braniti; prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Vorenc
jedrnost ž, F4, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; stropha, -ae, jedernoſt, enu hitru ṡmuṡnenîe, ali ṡvleizhenîe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost