Zadetki iskanja
Svetokriški
hitro prisl. hitro: shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko: ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
Svetokriški
prejti -jdem dov. 1. miniti: dan, inu nuzh ym taku hitru prajde 3. ed. ǀ takrat strah ijm prajde 3. ed., inu s'levomi ſe sazhno ijgrati ǀ Daniel je djal, de hitru praide 3. ed., kakor dem ǀ zhaſt, inu offert tiga ſvejta hitru preide 3. ed. ǀ rezhy tiga ſvejta hitru preideio 3. mn. ǀ ſim kumai dozhakal de poſt je preshal del. ed. m, inu danashni dan prishal ǀ de hitrei ym bo zhaſſ tiga poſta preshil del. ed. m ǀ s'en greh kateri je taku hitru preshil del. ed. m to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani, de je sima preshla del. ed. ž ǀ vam bo preshla del. ed. ž vola druge hudu ſoditi ǀ tvoja preuſetnoſt bo tebi preſhla del. ed. ž ǀ vſe je bilu preshlu del. ed. s kakor de bi s' ozhmy trenil ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla del. dv. m, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ Nebu, inu semla bodo preshli del. mn. m ǀ naſhe norzhie, inu lushti nam ſo preshle del. mn. ž ǀ prezej taiſte nezhiſte misly ſo bile njemu preshle del. mn. ž, inu Svete obshle 2. priti čez, skozi: bo rekal de skorai celli ſvejt je preshal del. ed. m, de lih kumai 30. mill dalezh od duma je bil ǀ leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla del. ed. ž ǀ skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli del. mn. m ǀ ſo bili zhes tu krivavu morje preshli del. mn. m
Svetokriški
prehitro prisl. prezgodaj: Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla (IV, 471) ǀ Ti ſi en velik shpot ſturila, ſakaj pre hitru ſi porodila (V, 87) ǀ Jeſt nej ſim pre hitru porodila, ampak vy ſte mene prepoſnu moshu dal (V, 87)
Svetokriški
ali2 vez. 1. ali: slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar: Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
Svetokriški
počasu prisl. počasi: obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ Levu hitru tezhe, vuol pozhaſſu hodi ǀ taku po zhaſſu leta Nuna taku dalezh je bila prishla de ſi je bila naprei vſela is kloshtra vbejshat ǀ Po zhaſſu Abraham, kam gresh ǀ pò zhaſſu, O ti lepa, inu isvolena Diviza → počasi
Svetokriški
pograbiti -im dov. zgrabiti: hitru vſe gor pograbi 3. ed., inu poshre (II, 348) ǀ Taku hitru ſi pershla ti grenka ſmert? Jeſt ſim menil, de te ſtarishi bosh poprei pograbila del. ed. ž (V, 298)
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
preteči -čem dov. 1. miniti: tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati: Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
Svetokriški
skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati: on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti: vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati: kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se: vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati
Svetokriški
zajec -jca m zajec: kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
Svetokriški
kozlič -a m kozlič: nej saiz, temuzh en domazhi Koshlizh im. ed. ǀ sakaj taiſti koshelzh im. ed. nimà she roshizhe ǀ je bila eniga koslizha tož. ed. ſashlushila ǀ mu ſo hoteli offrat eno oùzo, ali koshlizha tož. ed. ǀ nej ſo Koslizhi im. mn., temuzh sajzi ǀ is katere deshele ſo ner bulshi telleta koshlizi im. mn. ǀ koshlizhi im. mn. pomenio shelje ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo, temuzh de ſo bili Koslizi im. mn. ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu rod. mn. ǀ kadar je kose, inu koshlizhe tož. mn. paſsla Zapisi s sh kažejo na asimilirano kožlič (enako v → kozličji), zapis koshlizi morda izkazuje disimilacijo kakor v primeru → kozliček.
Svetokriški
Kristus -a m osebno lastno ime Kristus: Chriſtus im. ed. hitru, inu kratku ijm odgovori ǀ Christus im. ed. ijh k'ozhetu poshle ǀ Chriſtuſ im. ed. hitru mu ſlavu da ǀ Christvs im. ed. Iesus je bil sKrit ǀ Criſtus im. ed. pervoli rekozh ǀ kulikain je Ckriſtus im. ed. sa Isvelizeinie vaſhe dushe terpel ǀ Shiher moi Chriſte cit. zv. ed. pravish ǀ O Ozha Chriſte cit. zv. ed. Ieſus ǀ O Chriſte cit. zv. ed. JESVS! de jeſt skuſi mojo lenobo ſim urshoh ǀ Moj Chriſte: cit. zv. ed. kaj bodo tvoj vbogi Jogry jeidli, ony ſo tudi lazhni ǀ Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa rod. ed. ſijnu Bosſijga ǀ skriunust Roijſtua Chriſtuſa rod. ed. Iesuſa ǀ oni govorè od Christuſa rod. ed. ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa rod. ed. Iesuſa premishluite ǀ shpot s' kriſtuſa rod. ed. dellaio ǀ Shpot velih ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa rod. ed. ǀ Chriſtuſu daj. ed. v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio dale ǀ h'Christuſu daj. ed. pojte ǀ Taku polonash Chriſtusu daj. ed. ǀ je Criſtuſu daj. ed. nesveiſt ǀ ſi naprej vſame h'Chriſtuſu daj. ed. pojti ǀ je bil prishal k'Chriſtuſu daj. ed. ǀ Predash Chriſtuſa tož. ed. s'en denar ǀ zhes Chriſtusa tož. ed. ſe je toshil, inu marmral ǀ ſo bilij perſileni Christuſa tož. ed. sbuditi ǀ Chriſtusſa tož. ed. s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili ǀ ſo bily sklenili de hozheo Christusa tož. ed. vumorit ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa tož. ed. verovali ǀ ſe je bil sgreval, inu taku mozhnu v'Christuſa tož. ed. ſalubil ǀ ſo v' Criſtuſa tož. ed. verovali ǀ je uprashal Ckriſtuſa tož. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu mest. ed. Jeſuſu ǀ per Christuſu mest. ed. ijszhite ǀ v'Christuſu mest. ed. prebivajte ǀ s' Chriſtuſam or. ed. v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili ǀ ſta sa Chriſtuſam or. ed. shla ǀ So raishali enkrat s'Chriſtuſam or. ed. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam or. ed. saveſſani, inu perbiti hozheo oſtati ǀ veliku folka je bilu shlu sa Chryſtuſam or. ed. ǀ ſamij ſo sa Christuſam tekli or. ed. Jézus Krístus, lat. Jesus Christus, gr. Ιεσῦς Χριστός; → Kristuš, → Jezus, → Mesija
Svetokriški
odsekati -am dov. odsekati: je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Svetokriški
Svetokriški
astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar
Svetokriški
boljše prisl. primer. 1. bolje: je bulshi ſe ſpouedat, Kakor pak do vekom v'pakli terpeti ǀ kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ zhe bulshi ſi bodo poſtlali bulshi bodo leshali ǀ bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela 2. raje: Eh bulshi nej on umerie, kakor de bi imeli terpeti presež.> tu ner bulshi im. ed. s je te neumne, inu greshne vuzhiti sapuvid Boshjo dershati
Svetokriški
braninga -e ž obramba: kir nash Svetli Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi daj. ed. perpravit (IV, 151) Hibridna tvorba iz sloven. osnove in pripone -inga ← nem. -ung
Svetokriški
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
Svetokriški
čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 134
Dostopnost