Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
utrudíti in utrúditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj čezmerno obremeniti koga/kaj
Obisk je /preveč/ utrudil bolnika.
2.
kdo/kaj čezmerno obremeniti kaj
/Z napornimi vajami/ si je utrudila mišice.
Celotno geslo Vezljivostni G
izbíti -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
Celotno geslo Vezljivostni G
kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
1.1.
kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.
Celotno geslo Vezljivostni G
kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).
2.
kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.
Celotno geslo Vezljivostni G
pregnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.
2.
kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.
3.
kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.
Celotno geslo Vezljivostni G
pregnáti se -žênem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s čezmernim delom zelo utruditi se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ pregnal.
Celotno geslo Vezljivostni G
utrudíti se in utrúditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s čezmernim delom zelo obremeniti se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ utrudil.
2.
iz agronomije kdo/kaj s čezmerno uporabo preobremeniti se, izmučiti se
/Zaradi zaporednega gojenja iste kulture/ se zemlja utrudi.
3.
iz tehnike kdo/kaj postati slab
Material se /navadno/ po določenem času utrudi /zaradi stalnih obremenitev/.
Celotno geslo Vezljivostni G
ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni G
izpísati in izpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
objéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Prisrčno/ ga je objela.
2.
čustvenostno kaj pojavno obseči koga/kaj
Objela jih je nepregledna goščava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' pojavno obseči koga/kaj
Objela sta jo groza in žalost.
Celotno geslo Vezljivostni G
obséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i objeti koga/kaj
To je obsegel /s prsti ene roke/.
2.
čustvenostno kaj pojavno, vsebinsko zajeti koga/kaj
Obsegla jih je nepregledna goščava.
3.
kdo/kaj izraziti kaj
Pisatelj je poskušal (v svojih romanih) obseči življenje pred vojno.
Celotno geslo Vezljivostni G
oštevílčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj označiti koga/kaj s števil kam i
Vstopnice in račune so oštevilčili.
2.
iz založništva kdo/kaj z zaporedno številko označiti izdajo z majhno naklado
Knjigo, izdano kot dragoceno redkost, so oštevilčili.
Celotno geslo Vezljivostni G
plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.
2.
kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).
3.
kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.
Celotno geslo Vezljivostni G
ponížati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj narediti se nižj-i/-e
Glas se (mu) je /bistveno/ ponižal.
2.
kdo ponižati se
/S svojim nastopom/ se je /popolnoma/ osramotil (pred javnostjo).
Celotno geslo Vezljivostni G
prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
Celotno geslo Vezljivostni G
prosíti prósim nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izražati željo za kaj
Prosi kruk/hruha /kot berač/.
2.
kdo/kaj želeti si koga/česa
Prosil je vode/vodo (za potnike).
3.
kdo/kaj nagovarjati koga za koga/kaj
Soseda je /kot dober prijatelj / prijateljsko/ prosil za pomoč.
Celotno geslo Vezljivostni G
sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.
Število zadetkov: 25