impêrij -a m (é)
zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij
// v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij
♦ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
británski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
SSKJ²
kŕč -a m (ȓ r̄)
nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil; zvijala se je v hudih krčih; sredstvo proti krčem; bolezen s hudimi krči v trebuhu; zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih
♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris
nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil; zvijala se je v hudih krčih; sredstvo proti krčem; bolezen s hudimi krči v trebuhu; zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih
♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris
SSKJ²
rímski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
SSKJ²
túrški -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto
1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto
- túrško prisl.:
govoriti (po) turško
● sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo
SSKJ²
aztéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
SSKJ²
barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala
uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala
- barbarizíran -a -o:
num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
SSKJ²
despótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev
nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev
SSKJ²
doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
- doséžen -a -o:
cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha
SSKJ²
mongólski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
SSKJ²
satrapíja -e ž (ȋ)
pri starih Perzijcih območje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
pri starih Perzijcih območje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
SSKJ²
imperiálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
SSKJ²
Število zadetkov: 13
Dostopnost