Zadetki iskanja
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.
- kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: iskati, izmisliti si izgovor; najti primeren izgovor za popivanje; pog. vedno ima kak izgovor se izgovarja; ekspr. jalov, prazen izgovor; ekspr. sita je že njegovih večnih izgovorov / z izgovorom, da se ne počuti dobro, je odšel
● preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
2. oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasen, razločen izgovor / zaznamovati izgovor / napisati besedo po izgovoru
♦ jezikosl. cerebralni izgovor; knjižni izgovor; izgovor širokih samoglasnikov
1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: izmisliti si načrt za pobeg; zopet si je izmislil novo potegavščino; star. izmislil je nekaj novega / izmislil si je dobro opravičilo za odhod / star. pesmi si ni sam izmislil, ampak jo je slišal napisal, spesnil
● pog. dobro so si jo izmislili našli so primerno, ugodno rešitev
2. v mislih izoblikovati, ustvariti
a) kar v resničnosti ne obstaja: ljudje so si izmislili vile in čarovnice; zgodbo si je čisto, popolnoma izmislil
b) kar ne ustreza resnici: v opravičilo si je izmislil, da ga ni bilo doma; ekspr.: lepe reči si je izmislil o sosedu; to ni res, to si je gladko izmislil
3. nav. ekspr. imeti, izraziti željo, ki je navadno neprimerna, neuresničljiva: sredi učenja si je izmislil, da bi šel v kino; kaj vse si bo še izmislila, pog. se bo še izmislila, pa ve, da nimamo denarja
- izmíšljen tudi zmíšljen -a -o:
izmišljen izgovor; pripovedovati izmišljene stvari; navesti izmišljene številke; osebe v romanu so izmišljene; to je izmišljeno / izmišljeno ime psevdonim; sam.: prikazovati kaj izmišljenega kot resnično
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister
2. knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili
// zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister
- iznájden -a -o:
spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »