Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
alíbi -ja m z -em (ȋ) imeti ~ |dokaz odsotnosti|; neobč. izmisliti si ~ za zamudo opravičilo, izgovor
Pravopis
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pleteršnik
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
Celotno geslo Vezljivostni G
dodáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.
Celotno geslo eSSKJ
fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija]
    kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
STALNE ZVEZE: pravna fikcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
fíkcija -e ž
Celotno geslo Etimološki
fȋnta -e ž
Pravopis
gládko tudi gladkó nač. prisl. -ej(š)e tudi gláj(š)e (á; ọ̑; ȃ; ȃ) ~ brati; ~ obrit; poud.: ~ si izmisliti kaj |popolnoma, v celoti|; ~ odkloniti pomoč |odločno, brez premišljanja|
SSKJ²
izgôvor -a m (ȏ)
1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: iskati, izmisliti si izgovor; najti primeren izgovor za popivanje; pog. vedno ima kak izgovor se izgovarja; ekspr. jalov, prazen izgovor; ekspr. sita je že njegovih večnih izgovorov / z izgovorom, da se ne počuti dobro, je odšel
● preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
2. oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasen, razločen izgovor / zaznamovati izgovor / napisati besedo po izgovoru
♦ jezikosl. cerebralni izgovor; knjižni izgovor; izgovor širokih samoglasnikov
Pravopis
izgôvor -a m, pojm. (ȏ) iskati, izmisliti si ~; jasen, razločen ~; jezikosl. ~ črke, glasu
Celotno geslo Sinonimni
izmísliti -im dov.
GLEJ SINONIM: izmisliti si
Pleteršnik
izmísliti, -mȋslim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
SSKJ²
izmísliti si -im si tudi zmísliti si -im si dov. (í ȋ)
1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: izmisliti si načrt za pobeg; zopet si je izmislil novo potegavščino; star. izmislil je nekaj novega / izmislil si je dobro opravičilo za odhod / star. pesmi si ni sam izmislil, ampak jo je slišal napisal, spesnil
● pog. dobro so si jo izmislili našli so primerno, ugodno rešitev
2. v mislih izoblikovati, ustvariti
a) kar v resničnosti ne obstaja: ljudje so si izmislili vile in čarovnice; zgodbo si je čisto, popolnoma izmislil
b) kar ne ustreza resnici: v opravičilo si je izmislil, da ga ni bilo doma; ekspr.: lepe reči si je izmislil o sosedu; to ni res, to si je gladko izmislil
3. nav. ekspr. imeti, izraziti željo, ki je navadno neprimerna, neuresničljiva: sredi učenja si je izmislil, da bi šel v kino; kaj vse si bo še izmislila, pog. se bo še izmislila, pa ve, da nimamo denarja
    izmíšljen tudi zmíšljen -a -o:
    izmišljen izgovor; pripovedovati izmišljene stvari; navesti izmišljene številke; osebe v romanu so izmišljene; to je izmišljeno / izmišljeno ime psevdonim; sam.: prikazovati kaj izmišljenega kot resnično
Pravopis
izmísliti si -im si dov. izmíšljen -a; izmíšljenje (í ȋ) kaj ~ ~ načrt za pobeg; izmisliti si kaj o kom ~ ~ lepe reči o sosedovih
Celotno geslo Sinonimni
izmísliti si -im si dov.
1.
kaj z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti
SINONIMI:
domisliti se, umisliti si, zamisliti si, zmisliti si, star. izmisliti, ekspr. izmodrovati, ekspr. iznajti, neknj. pog. iztuhtati, ekspr. izumiti, knj.izroč. namisliti, star. pogoditi, pog. pogruntati, ekspr. pošiniti, neknj. pog. potuhtati
2.
kaj v mislih izoblikovati, ustvariti, kar ne ustreza resnici, kar v resničnosti ne obstaja
SINONIMI:
umisliti si, ekspr. izviti iz trte, nar. namisliti si, ekspr. sfantazirati, ekspr. skombinirati, ekspr. skonstruirati, ekspr. sneti s klina, ekspr. sneti s kljuke, ekspr. spravljičiti
Svetokriški
izmisliti si/se -im si/se dov. izmisliti si: cilu ſatan nei mogal obeniga tadla ſi ſmislit nedol. ǀ vſe kar dobriga ſi morimo ſmiſlit nedol. bomo imeli ǀ De bi ti taisto shlushbo dosegil stu lash ſe zhes tuojga blishniga smislish 2. ed. ǀ s' ſvojo pametio ſi ſmisli 3. ed. eno pergliho ǀ ene try, ali shtery grehe ſi ſmiſlite 2. mn. ǀ Lucifer ſi je ſmislil del. ed. m takorshno sabelo, de vſem deshj, inu dopade ǀ Kulikaj marter Trinogi ſo ſi ſmislili del. mn. m ǀ Vy kunshtni Poeti, kateri v'mej drugimi rezhmy ste ſi bily smiſlili del. mn. m de Protheus slednimu ſe je pustil vidit, kakor ta zhlovik je vreden bil
Pleteršnik
izmíšljati, -am, vb. impf. ad izmisliti; ersinnen, erdichten, erfinden.
Celotno geslo Hipolit
izmišljen (izmisljen, izmišljen) deležnik

PRIMERJAJ: izmisliti, izmisliti se

SSKJ²
iznájti -nájdem dov., iznášel iznášla (á)
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister
2. knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili
// zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister
    iznájden -a -o:
    spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; 
prim. znajti se
Pravopis
iznájti -nájdem dov.; drugo gl. najti (á) kaj ~ orodje, stroj; redk. ~ zagovor izmisliti si
Število zadetkov: 71