Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Aguascalientes
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aguascalientesa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Mehiki
IZGOVOR: [águ̯askaljéntes], rodilnik [águ̯askaljéntesa]
BESEDOTVORJE: Aguascalienteščan, Aguascalienteščanka, Aguascalienteščanov, Aguascalienteščankin, aguascalienteški
Celotno geslo ePravopis
Babno polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babnega polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraško polje na Notranjskem
IZGOVOR: [bábno pólje], rodilnik [bábnega pólja]
Celotno geslo ePravopis
Bistra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Bistre samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok pri Vrhniki
IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]
BESEDOTVORJE: bistrski in bistrški
Grulja
SSKJ²
izvír -a m (ȋ)
1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: pod skalo je izvir; iti k izviru po vodo; počivališče pri izviru / kraški, podmorski izvir / izvir Save; reka ima izvir v Julijskih Alpah izvira; pren. njegova jeza ima izvir v ljubosumju
// voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvir; bister, močen, mrzel izvir; izvir zdravilne vode; pren., knjiž. to so izviri, iz katerih se je napajala povojna slovenska drama
2. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1preprosto darilo je lahko izvir velikega veselja / ugotoviti izvir svetlobe
Jezikovna
Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Celotno geslo ePravopis
Karlovi Vari
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Karlovih Varov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Češkem
zdravilišče na Češkem
IZGOVOR: [kárlovi vári], rodilnik [kárlovih várou̯]
BESEDOTVORJE: Karlovarčan, Karlovarčanka, Karlovarčanov, Karlovarčankin, karlovarski
Geologija
kráška dolína -e -e ž
Botanika
lehnják -a m
Geografija
oáza -e ž
SSKJ²
ponikálnica -e ž (ȃ)
1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica
2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico
Celotno geslo Sinonimni
ponikálnica -e ž
kraška tekoča voda, ki ponikapojmovnik
SINONIMI:
reka ponikalnica, redk. ponikovalnica, geogr. ponornica
GLEJ ŠE SINONIM: ponikovalnica
Geografija
pritóčno-odtóčno kráško pólje -ega -ega -a s
Geografija
púhlični krás -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
Radgona
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Radgone samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na avstrijskem Štajerskem
IZGOVOR: [rádgona], rodilnik [rádgone]
BESEDOTVORJE: Radgončan, Radgončanka, Radgončanov, Radgončankin, radgonski
PRIMERJAJ: Gornja Radgona
SSKJ²
slán -a -o stil. prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
 
ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
    sláno stil. slanó prisl.:
    slano plačati blago
    sláni -a -o sam.:
    ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
Geologija
termálna čŕta -e -e ž
udórnica udórnice samostalnik ženskega spola [udórnica]
    iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije koliševka
ETIMOLOGIJA: udor
SSKJ²
vírje -a s (ȋ)
1. svet z izviri: hoditi po virju / virje reke
2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar)
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča]
    iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
Število zadetkov: 21