Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
jàma -e ž jama: Oh 'svepléna ſztrasna jama KM 1783, 296; vucsa jama KAJ 1870, 66; Steri jamo kopa KŠ 1754, 62; csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo KŠ 1771, 38; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; Vtonyeni szo poganye v jamo TA 1848, 8; Vu gorécſoj jami z'zveplom BKM 1789, 193; liſzicze jame májo KŠ 1771, 201; Gyamo mi ſzkopavsi vu nyou ſzo ſzpadnoli Szami BKM 1789, 311; Gödör; graba, djama KOJ 1833, 157
Svetokriški
jama -e ž jama: gori hozhem vſtati s'te jame rod. ed. te nezhistosti ǀ najde jagnata bliſu ſvoje jame rod. ed. ǀ Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski jami daj. ed. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo tož. ed. perpravil ǀ Inu ta Kateri jamo tož. ed. drugem Koppa ſam noter pade ǀ vaſs blishni je v'jamo tož. ed. tiga bushtva padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto globako iamo tož. ed. ǀ Iob je molil na gnoiu, Daniel pak v'jami mest. ed. teh levou ǀ Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami mest. ed. reſtargan ǀ teh mertvih jame im. mn. ſe ſo odperle ǀ ta divia, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam rod. mn. ǀ ſo gori vſtali, inu ſo naprej shli is jamm rod. mn. ǀ v' paklenske jame tož. mn. ſe tekli ſe skriti ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede … iame tož. mn. polne kazh ǀ v'ſuojh blatnih iamah mest. mn. leshè ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah mest. mn. Iudje
Pleteršnik
nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).
Svetokriški
razbojn(i)ski -a prid. razbojniški: Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.
Pleteršnik
zagółbniti, -gȏłbnem, vb. pf. einsinken, Jan.; v grehih zagrezniti ali z., Krelj; stecken bleiben, Trub.-Mik.; ajdje so zagolbnili v jami, Trub.; (pren.) srca v težkih mislih zagolbnjena in potopljena, Trub.
Število zadetkov: 5