Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
bíga -e ž
Pleteršnik
brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
SSKJ²
četvérnik -a m (ẹ̑)
nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi:
Prekmurski
dòli vr̀čti ~ vr̀žem dov.
1. vreči: (Kamenica) je ne szlobodno dolivr'zti KAJ 1870, 7
2. sleči: naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7; vrzi ſze doli KŠ 1771, 11
3. odstraniti: Doli vrſzti ſztároga Adama SŠ 1796, 20; Kejp te mrtelnoszti, Tak doli vr'zem toga KŠ 1754, 250; i kralico dolivrgo AI 1875, kaz. br. 8; ka bi járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3
dòli vr̀čti se ~ vr̀žem se vreči se: do pekla ſze doli vr'zes KŠ 1771, 36
dòli vr̀ženi ~ -a ~ -o odstranjen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; jeli je te zczérkvi doli vr'zeni KŠ 1771, 743
Prekmurski
goréjnji -a -e sam. gornji, prebivalec gornjega Prekmurja: Gorejnyi (v-'seleznom vármegyévi) szo po neszrecsnom pobitji v-lutheránszki járem vpre'seni KOJ 1845, 71; vsze neszpodobnoszti tih gorejnyih zvedevsi KOJ (1914), 133
Prekmurski
hasnovìti -a -o prid. koristen: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; niti vu gnoj je nej haſznovita KŠ 1771, 221; da je tou tak mocſno haſznovito TF 1715, 35; Vſze piſzmo je i haſznovito je na vcsenyé KŠ 1754, 1; ſtero je ni nej haſznovito KŠ 1771, A4a; meni pa na düse moje zvelicsanye potrejbno, i hasznovito KM 1783, 151; ſtero je tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Tak csednoga, i haſznovitoga ſzvojega csloveka KM 1796, 28; Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; I nam hasznovita Podeliti oblübis KAJ 1848, 158; vecs nikeliko haſznoviti potreibni redov priverglo TF 1715, 9
nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17
Celotno geslo NESSJ
hlapec2
Vorenc
hrib m, F17, Aetna, gorezhi hrib v'Sicily; claudius mons, Rogazha hrib; collis, hrib; coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba; deruptus collis, en ſterm hrib; fastigium, verh ali ſhpiza ene gorrè ali hriba; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga hriba; montosa via, v'hrib ſterm poot; montosus, -a, -um, v'hrib ſtermú; oceanus Atlanticus, tú morjé v'Mauritanji pod tem hribom Atlans; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; radices montis, pod hribom, kir gorra ṡazhne; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; testaceus mons Romae, en hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; transire colles, po hribéh poskakovati
Prekmurski
Hùnjad -a m Hunjadi: I járem robsztva je sztrla Tü rama Hunyada AIP 1876, br. 6, 2
SSKJ²
igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. knjiž. jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme
2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo
Pravopis
igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑) star. nadeti volu ~ jarem
Celotno geslo Etimološki
igọ̑ ižẹ̑sa s
Pleteršnik
igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc-Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
SSKJ²
jár2 -a -o prid. (ȃ ā)
star. jezen, razdražen: jara drhal; jara kača
● ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala
// močen, hud: v jarem strupu kaljena sablja
SSKJ²
járem -rma m (á)
1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo
2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
// kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti
// v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba
3. drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa
4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici
5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu
// oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom
● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para
♦ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo
Pravopis
járem -rma m (á) vpreči vola v ~; ~ pri stiskalnici; žaga z ~om; enojni, samski ~ |za eno žival|; poud.: rešiti se tujega ~a |nasilne oblasti|; zakonski ~ |zakonski stan, zakon|
Celotno geslo Sinonimni
járem -rma m
lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živalipojmovnik
SINONIMI:
star. igo
GLEJ ŠE SINONIM: okovi
GLEJ ŠE: poročiti1, poročiti se, zakon1
Celotno geslo Frazemi
járem Frazemi s sestavino járem:
skočíti v zakónski járem, skók v zakónski járem, stopíti v zakónski járem, vpréči kóga v járem [čésa], zakónski járem
Pleteršnik
járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch (fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica-Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
Prekmurski
járem -rma m
1. jarem, priprava: Járom; járem KOJ 1833, 161; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; járme i drugeféle, skéri narédijo KOJ 1845, 42
2. par volov: pét jármov gyünczév ſzam küpo KŠ 1771, 220
3. nadloga, stiska, sužnost: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; csemérne ſzmrti pre'saloſztni járem SŠ 1796, 147; Právde járem ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Steri ſzlugi ſzo pod jármom KŠ 1771, 642
Število zadetkov: 125