Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
bil del., F36, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberones, kateri ſo bily ozhitnu tepeni
Svetokriški
dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih
Pleteršnik
glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
Pleteršnik
jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
Pleteršnik
jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.-Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
Prekmurski
jesén -i ž jesen: Autumnus Jeſzén KMS 1780, A8; Jeſzén Öſz KM 1790, 94; Jeszén KAJ 1848, IX; Készno jeszzén vöné pri paszeki (szecsi) sztoji viola KAJ 1870, 101; csi jeszén lepi bode AI 1875, kaz. br. 8; V-leti povejhnejo, na gyeſzén pridejo SŠ 1796, 90
Celotno geslo Pohlin
jesen1 [jésen] samostalnik moškega spola

drevo jesen, LATINSKO: Fraxinus excelsior

Celotno geslo Pohlin
jesen2 [jesẹ̑n] samostalnik ženskega spola

letni čas jesen

Vorenc
jesen ž, F3, aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; autumnus, jeſſen; vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu groṡdjam
Svetokriški
jesen -a m jesen: v'Ieſenu mest. ed., kadar ta grosd je mehak, inu ſladak (I/1, 23) ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni mest. ed., kadar dan, inu nuz ſta gliha (III, 478) Indikacija na moški slovnični spol je verjetno pod vplivom → spomlad. Za zapis v drugem zgledu bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi različico ženskega spola, vendar se to zaradi pogoste uporabe mestniške končnice -i tudi v moški sklanjatvi ne zdi nujno.
Besedje16
jesen1 [letni čas] sam. m ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje16
jesen2 sam. ž ♦ P: 12 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje16
jesen3 prisl. ♦ P: 3 (TC 1575, TT 1577, TT 1581-82)
Pleteršnik
jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
Pleteršnik
jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
Celotno geslo Pohlin
jeza [jẹ́za] samostalnik ženskega spola

jeza

Vorenc
jezen (jezan) prid., F6, biliosus, s'ſtrupovito ṡholzhjó, jeṡne inu ſerdite ṡhare; cholericus, jeẛen; comitialis homo, hudú jeṡni, ardriaſti zhovik[!]; furibundus, polhen ſerda, ſerdit, jeṡan; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin
Svetokriški
jezen -zna prid. jezen: kadar vidite, de mosh je jeſen im. ed. m de ta hudi ga martra ǀ je bil iesen im. ed. m, inu nepoterpeshliu ratal ǀ bosh odgovuril, kadar ſim ieſin im. ed. m ǀ mosh je jeſſin im. ed. m ǀ Ta ſerditi iesni im. ed. m dol. zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Jesni im. ed. m dol. zhlovek je nesramen ǀ ſi nagle iesne rod. ed. ž nature ǀ ſo ſilnu nagle, inu jesne rod. ed. ž nature ǀ on je vidil eniga taku tagotniga iesniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga tož. ed. m ži., inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno tož. ed. ž naturo umojſtrili ǀ ena slatka beſseda potalashi enu jeſnu tož. ed. s ſerzè ǀ Nej tulikain terpela S. Monaca s'ſvojm Moshom jesnim or. ed. m v'mijru shivèti ǀ takorshni iesni im. mn. m tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi ǀ de bi ty jeſni im. mn. m krotki ratali ǀ te jeſne tož. mn. m ſardite ludij krotke ſturj ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne tož. mn. m
Pleteršnik
kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.-Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
Število zadetkov: 35