Zadetki iskanja
SSKJ
cúnjati se -am se nedov. (ū ȗ) trgati se (na kose): obleka se mu že cunja / ekspr. nad jezerom so se cunjale megle
SSKJ
jézero stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska
// Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
// Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
SSKJ
kolobáriti -im nedov. (á ȃ)
- 1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel; mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil
- 2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu; ure in ure je kolobaril v temi
- 3. redko nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti
- 4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso
● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval
SSKJ
kríptodepresíja -e ž (ȋ-ȋ) geogr. del kopnega, navadno zalit z jezerom, ki leži nižje od morske gladine: dno Skadarskega jezera je kriptodepresija
SSKJ
meglíca -e [məg] ž (í)
- 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice
♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km
// (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu
// ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa - 2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih
- 3. astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica
● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh
SSKJ
obála -e ž (ȃ) pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij
SSKJ
SSKJ
preškóda prisl. (ọ́) ekspr., v povedni rabi preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom
SSKJ
sprelétati -am tudi izprelétati -am nedov. (ẹ̑) spreletavati: mraz, vročica ga spreleta po vsem telesu / groza, strah ga spreleta / čudne misli jo spreletajo / ptice se spreletajo nad jezerom
SSKJ
spreletávati -am tudi izpreletávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. hitro, za kratek čas se pojavljati po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh ga spreletava; mravljinci jo spreletavajo po hrbtu; brezoseb. ob teh zgodbah jih je kar spreletavalo
● barve ga spreletavajo bledi in rdi hkrati
// hitro, za kratek čas se pojavljati sploh: veselje mu je spreletavalo obraz
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah spreletava navzoče / čudne misli ga spreletavajo; začele so jo spreletavati hude slutnje / plamen navdušenja spreletava zbrano množico
● barve ga spreletavajo bledi in rdi hkrati
// hitro, za kratek čas se pojavljati sploh: veselje mu je spreletavalo obraz
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza, strah spreletava navzoče / čudne misli ga spreletavajo; začele so jo spreletavati hude slutnje / plamen navdušenja spreletava zbrano množico
- spreletávati se tudi izpreletávati se leteč se večkrat premikati sem in tja: čebele brenčijo in se spreletavajo; metulji se spreletavajo s cveta na cvet; ptice se spreletavajo nad jezerom; roji mušic se spreletavajo po zraku / nad mestom so se spreletavala sovražnikova letala
● ekspr. pogled se mu spreletava po dvorani nahitro pogleduje po njej
- spreletavajóč tudi izpreletavajóč -a -e: vrane so krakale, spreletavajoč se nad poljem; spreletavajoč mraz
Število zadetkov: 10
Dostopnost