Fran

biti2 sem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

Cezarius -a m osebno lastno ime Cezarij: Jnu Ceſſarius im. ed. pishe, de en Mashnik je tiga hudiga isgainal is ene obſedene shene ǀ piſhe S. Ceſarius im. ed., de en Dohtar je bil vmerl ǀ Piſſe Ceſarius im. ed. Arelatenſis ǀ je od MARIAE Divize djal S. Cæſarius im. ed. ǀ samerka S. Cæſarius im. ed. Arelatenſis ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius im. ed. Nazianzenus ǀ Kakor ſam ta hudi je bil enkrat od s. Cœsariuſa rod. ed. perſilen povedat 1. Sv. Cezárij iz Arlesa (470–542) 2. → Naciancenus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

epikuriš nepregibni pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

ino vez. in: je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

jokan -a prid. objokan: prideio v'Kambro vſy shaloſtni, jnu jokani im. mn. m (V, 109) Verjetno tiskarska napaka namesto → ujokan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kjerkoli prisl. kjer koli: po celli Europi, jnu v'Indiah, inu kirkuli ſe najde ta prava vera ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo nyh ſrezho, veſſelje, inu troshte, kirkuli hozheo ǀ kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio ǀ Vſimite, ſgrabite, kir kuli morite ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nevreden -dna prid. nevreden, neupravičen: jest tedaj neureden im. ed. m ſtojm v'tem S. Mejsti ǀ ti nimash druge vprashat zhe ſi ureden, ali neuredn im. ed. m S. Rus. T. ampak ſam ſebe ǀ neuredna im. ed. ž ſe shtima mati Boshia ratat ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim or. ed. m greshnim zhlovekam ponishash ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni im. mn. m ſturili ǀ takusnih neurednih rod. mn. MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ vſmilen jnu dobrutliu je bil pruti vam neurednim daj. mn. ǀ tem kateri vrednu vshijeio ta S: Sacrament perneſse tu vezhnu shivejnie, tem neurednem daj. mn. pak to vezhno ſmert

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

odrešenik -a m odrešenik: nash Odreshenik im. ed. Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil ǀ odreshenik im. ed. Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ naſh Odreſhenik im. ed. Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu ǀ naſh Odrèshenik im. ed. pravi od njega ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik im. ed. vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto Naſhiga Odrèshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ nelubite Vaſhiga odrèſhenika rod. ed. ǀ k'ſvojmu Stuarniku, inu Odresheniku daj. ed., ſe nepofliſsate ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku daj. ed. ſo ſtrili ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku daj. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle Christuſu Iesuſu Odrèsheniku daj. ed. Nashimu ǀ ſuper Christuſa Iesuſa odreshenika tož. ed. naſhiga ǀ vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika tož. ed. ǀ s'kakushnim ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika tož. ed. ǀ shtimajte Christuſa Vaſhiga Boga, inu odreſhenika tož. ed. ǀ vſe kar dobriga, lepiga, inu nuzniga zhlovik shelejti more, v' G: Bogu naſhimu odresheniku mest. ed. ſe najde ǀ ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam or. ed., vashim ſe sglihat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

olje -a s olje: s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu ojle im. ed., inu mleku ǀ s'studenizu olje im. ed., inu med je sveralu ǀ olje im. ed. oſdravi sphishe ſabeli, zhloveka naſiti ǀ lampa vgasne, kadar volje im. ed. ſe neperklada, de ſi glih nezh drugiga v'lampo nepade ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle im. ed. ſveralu ǀ je imela moke, inu ojla rod. ed. obilnu ǀ nej ſo oila rod. ed. v' lampah imele ǀ kateram je bilu olia rod. ed. premankalu ǀ katerim je bilu premankalu olja rod. ed. ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu olju daj. ed. ǀ ſvetu ojle tož. ed. prejme ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie tož. ed. preimè ǀ pravi Kakor vodo, nikar Kakor ole tož. ed., ali med, ali vinu ǀ kadar ſmò sanikarni de volje tož. ed. neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu mest. ed. shgati ǀ s' ſvetem ojlam or. ed. ǀ gnoina bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem or. ed. omezhena ǀ s'tem slatkem olam or. ed. gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ ſo bilij Bogu offrani, poſvezheni, inu pomosani s'S. oljom or. ed. ǀ Ti nej ſi mojo glavo s'ojlem or. ed. masal ← rom. < lat. oleum ← gr. ἔλαιον ‛olje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

poet(a) -ta m pesnik: Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

potiti -im nedov. 1. potiti: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči: is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično truditi se: sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

prejeti -jmem dov. prejeti, sprejeti: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti nedol. ǀ shelite S: Sacramente preieti nedol. ǀ de bi ſe my perpravili njemu napruti pojti, inu ſpodobnu njega prjeti nedol. ǀ nezh ti nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti, dokler te neurednu prajmesh 2. ed. ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter odguvor prajme 3. ed. ǀ ſveto vero, inu karſt praime 3. ed. ǀ ſvetu ojle prejme 3. ed. ǀ kadar eno gnado od njega preime 3. ed. ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie preimè 3. ed. ǀ vſe kar imamo od Boga praimemo 1. mn. ǀ vſe kar my na semli ali v' Nebeſſih preimemo 1. mn. je gnada boshia ǀ ſa lon prajmeio 3. mn. ta vezhni pozhitik ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo 3. mn. ǀ v'ſvoje ſerze praimeio 3. mn. G. Boga ǀ danaſs nar vekshi lon je prejel del. ed. m ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku je bil preiel del. ed. m ǀ od katerih je kaj dobriga priel del. ed. m ǀ katiri to shlafernizo je prejl del. ed. m ǀ katero od Ozheta Nebeskiga je prjel del. ed. m ǀ de bi vezh tulikain shenkinge od mene nepriel +del. ed. m ǀ Veliko gnado je bila prejela del. ed. ž S. Mehtildis ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela del. dv. m ǀ ſta bila te Sapuvidic Boshie pryela del. dv. m ǀ ony ſo veliku dobriga od tebe prejeli del. mn. m ǀ nebomo nezh udobili, obeniga lona preieli del. mn. m ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne Sacramente pryeli del. mn. m ǀ od ludy bi obeniga lona nepreieli +del. mn. m ǀ nyh dush S. Rus. T. ſò prejele del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.