1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola
Jezikovna
Izgovor in zapis besede »vekanje«
Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?
Celotno geslo
eSSKJ
jòj in jôj in jój medmet
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 3. izraža, da se govorec prestraši
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
- 5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
- 6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
jókanje tudi jóukanje -a s jokanje: tejlo, ſteroga oucſi ſze vſze joukanye Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; tam bode joukanye i zobno skripanye KŠ 1771, 25; Veliko joukanye je pa vcsinyeno KŠ 1771, 406; okoli pounocsi nasztáne tákse milo joukanye KOJ 1845, 98; ar Goſzpon szlisi moie jókanye ABC 1725, A8a; [Bog] nazviſscsávajoucsi nám vaſe joukanye KŠ 1771, 540; Ino ſzam vam ſzpravo veliko joukanye SŠ 1796, 77; je dolipoklekno z-táksim milim joukanyom, da je nikaj nej mogao gúcsati KOJ 1845, 81
Svetokriški
jokanje -a s jokanje: Kaj pomeni tu Klagovajne, jokajne im. ed., Kateru jeſt shlishim v'tem Meſtu ǀ shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine im. ed. Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu ǀ sa volo vedniga jokajna rod. ed. ǀ Heraclitus od jokaine rod. ed. bò umerl ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne tož. ed., sdihuajne ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk ǀ s' jokainam or. ed. mleku od matere udobi
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
Celotno geslo
eSSKJ
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
- 3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
Prekmurski
Prekmurski
plàkanje -a s jokanje: Nas 'sitek na ſzvejti, lepraj je plakanye SŠ 1796, 24; Od vnouga plakanya ti ſzi 'se pocsini SŠ 1796, 78; Konecz hocse biti, Teda 'Zaloſzti i plakanyi BKM 1789, 9; Ete na ramo vzeme, Nase grejhe i plakanye BKM 1789, 196; omedlele ſzo csonte moie, po czeiloga dnéva plakanyi SM 1747, 95
Število zadetkov: 14
Dostopnost