Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
kaj zaim., F231, afficere, kaj ſturiti; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; de qua re, od zheſá; ductarius, -a, -um, tú s'zhim ſe vleizhe; ecquod, kai; existere, biti, de je kai, kai biti; functus, -a, -um, kateri kai opravi; quâ re, s'zhym; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; quid, kai; quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; quid sibi vult? kai pomeini? quo medio, s'zhym; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga; siquid, aku kai; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verber, -ris, vſe tú ṡ'zhim ſe tepe; prim. kej 
Vorenc
kej kaj (kejkaj) zaim., F23, aliquid, neikai, keikai; elucubrare, kei kai per luzhi délati; extorquere, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; persentiscere, kei kai ṡaſliſhati; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
Vorenc
skušati nedov., F16, attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, pomujati ſe; coticula, bruſſez, ali ta kamen, na katerim ſe ṡlatú ṡkuſha; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati; heraclius lapis, tá kamen, na katerim ſe ſrebrú, inu ṡlatú ṡkuſha; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; lapis lidius, vel probationis, kamen ṡa ṡlatú, inu ſrebrú ṡkuſhati; lydius lapis, en kamen ṡa ṡkuſhati ṡlatú, ali ſrebrú; proludere, preygrati, eno ygró ṡkuſhati, aku bode prou; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti; subtentare, na ṡkrivnim ṡkuſhati ſe podſtopiti; tentare, vagati, ṡkuſhati, iṡkuſhovati; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati
Vorenc
dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen 
Vorenc
pripovedati nedov., F13, auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu perpovéda; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; declamare, glaſnu kei kai perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti; enarrabilis, -le, kar ſe more povédati, ali perpovédati; enarrare, po redu praviti, perpovédati; joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga perpovéda; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; memorator, -oris, kateri kai perpovéda, ali ſpominuje; narrare, perpovédati, po redu praviti; praenarrare, poprei perpovédati, poveidati; recensere, perpovédati, praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; Sibylla, -ae, ena prerokinîa, katera perpovéda od perhodnih rizhy
Vorenc
skrivno sam., F5, arcanè, na ẛkrivnim; arcanum, ṡkrivnúſt, kai ṡkrivniga, ṡkrivnina; latenter, na ṡkrivnim; subauscultare, na ṡkrivnim poſluſhati; vulgator, kateri ozhituje, ali kai reṡglaſſi, ṡlaſti kai ṡkrivniga
Vorenc
žalo sam., F5, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil?
Vorenc
kdo zaim., F14, I. agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; cui, komú; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; equis, gdu; incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati; quis, kateri, gdú, kai; quisquis, gdúkoli, gdú tudi, katerikuli; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdú je tebe redyl? receptor, -oris, kateri kei kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; receptrix, -cis, katera kei koga gori vṡame; siquis, siqua, siquod, aku gdú; si ullus, aku gdú; II. nexum inire, timu komu je dal ſam ſebe, v'veṡo poſtaviti; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel
Vorenc
mari prisl., F5, interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari: mea non interest, meni nei mari ṡa tú; potius, mari, raiſhi; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? quid curamus, kai je nam mari ẛa tú
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
storiti dov., F307, adarere, poſuſhiti, ſuſhiti, ſuhu ſturiti; addensare, goſtú ſturiti, ẛgoſtiti, v'kúp perpraviti; afficere, kai ſturiti; alternare, ẛdai tú, ẛdai vnu govoriti, ali ſturiti; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; benefacere, dobru ſturiti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; facere, ſturiti; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; inferre manum, ſylo ſturiti; inire foedus, eno ṡavèṡo ſturiti; jusjurandum dare, eno perſego ſturiti; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; molitrix, -cis, tudi ena, kir ſe podſtopi kai ſturiti; noli hoc facere, nikár tega ne ſturi; patrare, ſturiti, dodélati; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil; satisfacere, ṡadoſti ſturiti; sauciare, raniti, rane ſturiti; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti; vovere, oblubiti, eno oblubo ſturiti
Vorenc
cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri
Vorenc
cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
Vorenc
furem m, F9, archetipus, ta pervi furem ene ſléherne rizhy, ena furma, modello; exemplar, en furem, ali prepiſſanîe, podoba; formatura, en furem; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; modulus, -li, en furem, model, mèra; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio: furem v'arznÿ kakòr daṡzhize; performare, preṡhtaltati, v'en drugi furem ſturiti; specimen, -nis, furim, model, podoba; prim. furm, furma 
Vorenc
glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše 
Vorenc
igla ž, F7, acicula, -ae, knofliza, ÿgliza, ta ẛhenska ygla ẛa glave ſpleitanîe; acus, -us, ygla; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ṡa laſſè reṡlozhiti; discriminiculum, et discriminale, ygla s'katero ſe laſſie rovnajo; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]; transumere, s'eno ygló preboſti, v'prég ſhivati
Vorenc
kazati nedov., F10, cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti; monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe; praemonstrator, -oris, kateri naprei kaṡhe; sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kashe; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
Vorenc
lepo sam., F2, plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]
Število zadetkov: 360