a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
SSKJ²
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču
- aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
SSKJ²
abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
SSKJ²
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive
- abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer
SSKJ²
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
- aficíran -a -o:
aficirano področje
♦ med. aficiran organ
SSKJ²
áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
agitácija -e ž (á)
pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci
pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci
SSKJ²
agitírati -am nedov. (ȋ)
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
SSKJ²
àh medm. (ȁ)
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
SSKJ²
akreditácija -e ž (á)
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
- akreditíran -a -o:
akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
aksiologíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
SSKJ²
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ)
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
- aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
SSKJ²
alárm -a m (á)
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
SSKJ²
àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 339
- Naslednja »
Število zadetkov: 6764
Dostopnost