Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Izgovor besed »kolk« in »aneks«
Terminološka
Kognitivna disonanca
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Jezikovna
Ločila za začetnim nagovorom
Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...
Celotno geslo
Frazemi
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Jezikovna
Nagovor v dopisu
Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...
ALI
Spoštovani gospod X,prijavljam se ...
ALI
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...
Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?
Jezikovna
Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?
Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.
Terminološka
Spin doktor
Ali obstaja slovenski ustreznik za angleški termin spin doctor , ki označuje sporočevalca, ki manipulira z medijskim sporočanjem, zlasti z nadziranjem dostopa do politikov, in dejstva prikazuje na način, ki ustreza naročniku (gl. iztočnico veleprikrojevalec v Terminološki podatkovni zbirki odnosov z javnostmi TERMIS )? V dvojezičnem slovarju sem našla ustreznika spin doktor , ki je po mojem mnenju žaljivka, in strokovnjak za odnose z javnostmi , ki se mi ne zdi ustrezen.
Ali obstaja slovenski ustreznik za angleški termin spin doctor , ki označuje sporočevalca, ki manipulira z medijskim sporočanjem, zlasti z nadziranjem dostopa do politikov, in dejstva prikazuje na način, ki ustreza naročniku (gl. iztočnico veleprikrojevalec v Terminološki podatkovni zbirki odnosov z javnostmi TERMIS )? V dvojezičnem slovarju sem našla ustreznika spin doktor , ki je po mojem mnenju žaljivka, in strokovnjak za odnose z javnostmi , ki se mi ne zdi ustrezen.
Jezikovna
Stilistika poslovnih dopisov
1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?
2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.
Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak
Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...
Lepo vas pozdravljam.
Lepo pozdravljeni.
Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.
3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.
Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).
Jezikovna
Vejica in večbesedni veznik »potem ko«
Kako je z zapisom besede potem in vejico v spodnjem primeru? Hvala.
Zato je pri volitvah treba misliti o času potem, ko bo trebaobčutljivo, potrpežljivo in modro delovati v prid vsakogar med nami.
... po tem, ko bo treba ...
... o času, potem ko bo treba ...
... potem, ko bo treba ...
Jezikovna
Začetnica zapisa na dokumentih
Zanima me začetnica zapisa na dokumentu
a)
Mag. Jaka Jakov
ravnatelj
ali
mag. Jaka Jakov
ravnatelj
b) Ravnatelj
mag. Jaka Jakov
ali
Ravnatelj
Mag. Jaka Jakov
II.
Moje vprašanje je bilo dvoumno. Se opravičujem. Zanima me zapis začetnice a) na uradnem dokumentu (spričevalo...).
Mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
ali
mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
b) na ovojnici:
Mag. Jaka Jakov
...
ali
mag. Jaka Jakov
...
Ali se motim, če menim, da je v navedenih primerih potrebno uporabiti veliko zečetnico?
Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?
Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.
Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.
Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.
Jezikovna
Zapis datuma z besedo
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Število zadetkov: 12
Dostopnost