Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
balúster -tra m (ú) arhit. modeliran stebriček v ograji: kamnit baluster
SSKJ
četveroógelnik -a [gəl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik
SSKJ
dominánta -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju
  2. 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal
    ♦     bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
SSKJ
grôben -bna -o prid. (ō) 
  1. 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
    ♦     arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
  2. 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
    // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
    grôbno prisl.: bil je grobno tih
SSKJ
izbúh -a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh
SSKJ
izlívek -vka m (ȋ) posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek
♦ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti
SSKJ
kamén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje
● zastar. kameno olje nafta
♦ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale
    kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo
SSKJ
kámen -mna m (á) 
  1. 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje
    // drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
    // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
  2. 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
  3. 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja
    // kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom
    // kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
  4. 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
    ●     ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
    ♦     agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
SSKJ
kámnat -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. poln kamenja: kamnat svet; kamnata zemlja / kamnata cesta, pot
  2. 2. star. kamnit: kamnata ograja; kamnate stopnice
    kámnato prisl.: kamnato sive oči
SSKJ
kamnén tudi kamenén -a -o prid. (ẹ̑) zastar. kamnit: kamnen kip, steber / kamnena tla
SSKJ
kamnéti -ím in kamenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele
  2. 2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni
SSKJ
kamnít tudi kamenít -a -o prid. (ȋ) ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce
// ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit
    kamníto tudi kameníto prisl.: kamnito trda pest
SSKJ
kamníten tudi kameníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz kamna: kamniten most; kamnitna klop, miza; kamnitne stopnice / kamniten svet kamnit
SSKJ
knéžji -a -e prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov
    ♦     zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
  2. 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila
    knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti
SSKJ
kolóna -e ž (ọ̑) 
  1. 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina
    1. a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku
      // hodili so v koloni po eden drug za drugim
      // dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko
    2. b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone
  2. 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone
  3. 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona
  4. 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji
    ♦     adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese
SSKJ
konzóla -e ž (ọ̑) 
  1. 1. arhit. kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras: z glavami okrašene konzole; konzola nad oknom
    // mizica, prislonjena na steno, navadno pred ogledalom: marmornata konzola
  2. 2. knjiž. na steno pritrjen podstavek, polica: na konzoli so stali lončki z rožami
    ♦     teh. betonski, lesen, jeklen nosilni element, enostransko vpet v zid, steber
SSKJ
kráški -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu
  2. 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati
    ♦     agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami
SSKJ
krilátec -tca m (ȃ) 
  1. 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec
    ●     evfem. oditi med krilatce umreti
  2. 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem
SSKJ
kŕšen -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
SSKJ
krševít -a -o prid. (ȋ) star. kamnit, skalnat: krševito pobočje / krševit, divji polotok
Število zadetkov: 61