Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
Svetokriški
Jese nepreg. m osebno lastno ime Jese: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Ieſse im. ed., David ǀ Ti ſi taista korenina Jeſſe im. ed., katera je rodila eno vejzo, katera nam je perneſla to lepo roshizo JEſuſa ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe rod. ed., katera nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa Odreshenika Jése, lat. V Isai, Iesse, Davidov oče (SP 1 Sam 16,1)
Svetokriški
izcerati -am dov. oslabiti, uničiti, požreti: deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala, ali vender ga nej mogla ſzerat nedol., ſakaj kir ie en koſs odgriſnla, ie prezei ſupet tu meſsu ſraslu ǀ ga nej ſmela ſadushiti, ali s'zerat nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti, ali ſama ſebe szera 3. ed. ǀ vrozhina je taku mozhnu duh ſzerala del. ed. ž, de ſamu meſſu je ratala ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala del. ed. ž ǀ nyh truplu zhervy ſo szerali del. mn. m, dushe pak hudizhi v'pakli martraio izcerati se oslabeti, izrabiti se, izmučiti se: Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira +3. ed., ali vtrudi ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio, one ſe szeraio 3. mn., slatu pak zhiſtishi rata ǀ taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral del. ed. m, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala +del. ed. ž ǀ Maria Egiptiaca, katera ſe je bila takuszerala +del. ed. ž, inu na ſonzi opekla, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ sheleſſu nej taku tardu, de bi s' zhaſſam ſe neszeralu +del. ed. s → cerati1
Svetokriški
trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan
Svetokriški
potreti dov. streti, razbiti: je prishla taista S. Diviza Katera s'suojo peto je imela potrejti nedol. glavo tej paklenski Kazhi ǀ obeden drugi te nej poterl del. ed. m Kakor ta ſilni potreſs ǀ je poterl del. ed. m ta ſtrashni peld te paklenske kazhe ǀ je rojena taiſta Diviza, katera yh bò poterla del. ed. ž, v' paku saperla, inu muzh od vſela ǀ Shegnane tvoje S. noge, inu petè, katere ſo bile taiſto kazhjo glavo poterle del. mn. ž, katera vſe ludij je bila oskrunila
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Svetokriški
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
Svetokriški
Emavs m zemljepisno lastno ime Emavs: dua Jogra, katera ſta shla is Jerusalema v' ta terh Emaus im./tož. ed. ǀ Ta zheterti krat, dvem Jogrom, katera ſta shla v' Emaus tož. ed. ǀ je djal duem Jogrom is katerimi je shal v' Emaus tož. ed. Emávs, gr. Ἐμμαῦς, šestdeset stadijev od Jeruzalema oddaljeno mesto, na poti do katerega se je Jezus po vstajenju prikazal dvema učencema (SP Lk 24,13).
Svetokriški
Judit -e in nepreg. ž osebno lastno ime Judita: ena shena Iudith im. ed. je bila Olophernuſao glavo odſekala ǀ ſveta je bila Judith im. ed., katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila ǀ Leta vduva je bila Sveta Judish im. ed., katera nej bila shla objskat Generala Olofernuſa, de bi s' taiſtem greshila ǀ kar od Judithe rod. ed. ſtoy piſſanu ǀ Mashnik Ioachim je od te brumne Iudithe rod. ed. djal ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani Gospej Iudit daj. ed., de Olofernuſa je bila vbila ǀ Ie vidil Olofernes to lepo Iudith tož. ed. ǀ Judith tož. ed. ſo bily obranili, de ſvoj leben, inu poshtejne nej bila sgubila, kadar je k' Olopherniuſu hodila ǀ nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij Iuditho tož. ed. ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho or. ed. Judíta (SP Jdt 8,1)
Svetokriški
judovski -a prid. judovski: pravi Jeſephus Hebræus en Judouski im. ed. m Rabin ǀ Iudouski im. ed. m krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ nar neprej meni pride Aſa Iudauski im. ed. m Krajl ǀ pravi de je Judauski im. ed. m Krajl ǀ Judoushi im. ed. m folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil ǀ Judouska im. ed. ž Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ judouska im. ed. ž Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla uprashat ǀ Judauska im. ed. ž Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ ſe bere od krajlize Esther katera je bila ena vboga Iudauska im. ed. ž dekilza ǀ Iudouſka im. ed. ž Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ Iudouska im. ed. ž/im. mn. s Goſpoda ſò oblubili veliku gotovih denarjou shenkat ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga rod. ed. m Roda ǀ je perſilen s'Cerkvi bejshat, kakor nekedaj s'Iudouskiga rod. ed. m Tempelna ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga rod./tož. ed. m Piſsarja ǀ is Judouske rod. ed. ž deshele v' ſamario je rajshal ǀ od Judouske rod. ed. ž Gospode je bil ſproſſil oblaſt ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu daj. ed. m Mashniku ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi Judouski daj. ed. ž Gospodi perpelali ǀ grè k'Iudouski daj. ed. ž Goſpodi ǀ de bi od ſmerti ta Judouski tož. ed. m folk reshila ǀ je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski tož. ed. m folk ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski tož. ed. m, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski im. ed. m Krajl ǀ zhes ta greshni Iudauski tož. ed. m folk ǀ ſo … Iudausko tož. ed. ž orhenio tribali ǀ je bil porozhil sa ſvojo Neveſto to Judousko tož. ed. ž ſinagogo ǀ krajl Demetrius je bil Iudousko tož. ed. ž deshelo konzhal ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo tož. ed. ž deshelo ǀ je bila … oblizhe sakrila po Judouski mest. ed. ž shegi ǀ je pridigual to Boshjo beſsedo po Iudouski mest. ed. ž deſheli ǀ v celli Judovski mest. ed. ž desheli ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko or. ed. ž ohernjo ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko or. ed. ž Gosbodo ǀ ty Vuzheni Judouski im. mn. m Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ ſo bily nekadaj Iudouski im. mn. m Fariserij, inu Piſsarij ǀ kakor uny Iudoshki im. mn. m fary ǀ kakor nekadaj is Judouskyh rod. mn. Tempelnou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh rod. mn. Rabinou ǀ Judouskim daj. mn. Piſſariom, inu Fariom je djal ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske tož. mn. m otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ ſapovej Iudouske tož. mn. m fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi ǀ zhes vſe Israeliterje, inu Judouske tož. mn. ž deshele sa Krajla je bil poſtaulen ǀ kakor ozhitnu samerkam na Judouskih mest. mn. Piſſariah → Jud
Svetokriški
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)
Svetokriški
mehak -hka prid. 1. mehak: v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek: vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
Svetokriški
mladica -e ž mladika, poganjek: ta mladiza im. ed., katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo tož. ed. ǀ ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize im. mn. ǀ Iest ſim vinska terta, vy ste mladice im. mn. ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti, naſs pak mladizam daj. mn. ǀ je perglihal otroke mladizam daj. mn. tijh ojlik ǀ terta te karshene dushe poshene te selene mladize tož. mn.
Svetokriški
očistiti -im dov. očistiti: Hozhe te gobaſte ozhiſtit nedol. ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit nedol. shnable Preroka Iſaia ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit nedol. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti 3. ed. ǀ Vſe Karshenike Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti 3. ed. od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ Ieſus tudi nje vumadesheno dusho ozkiſti 3. ed. ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil del. ed. m od gob Sironskiga Generala Naamana ǀ Bug bode ozhistel del. ed. m tuoju duſho ǀ Slejdno mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil del. ed. m ǀ bode porodila to Nebeſhko zhistost, Katera bo tebe, inu vſe druge greshnike ozhistila del. ed. ž ǀ ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili del. mn. m ǀ Kadar nad ſabo en madesh, ali tadu samerkali ſo ſe vumili, inu ozhistili del. mn. m očistiti se očistiti se: ta greshna dusha samore madeshe svoijh grehou oprati, inu ſe ozhistit nedol. ǀ zhlovjk ſe ozhisti 3. ed. s'kusi S. kerst
Svetokriški
odvzeti -vzamem dov. vzeti, odvzeti: nashe blagu, inu leben nam shuga oduſeti nedol., inu obrupat ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu, inu shivejne odvſeti nedol. ǀ ſdaj vam odvſamem 1. ed. vſe kar je dobru, veſselu, inu lepu ǀ Iagnie Boshje, kateru odvſame 3. ed. grehe tiga ſvejta ǀ navada je ena laſtnuſt, katera teshkuſe odvſame 3. ed. ǀ Ceſſarjom krono is glaue oduſame 3. ed., is nyh Krajleuiga ſtola doli vershe ǀ ny od vſame 3. ed. perloshnosti tu hudu Sturiti ǀ aku urshoh te bolesni neoduſame +3. ed. ǀ zhaſt oduſamete 2. mn., inu vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo +3. mn. ǀ nikar neokrati, ali ſupet neoduſimi +vel. 2. ed. meni leta trosht ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel del. ed. m timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ Tartarski Krajl Tamerlanus tulikajn deshel je bil Karshenikom oduſel del. ed. m ǀ je rojena taiſta Diviza, katera yh bò poterla, v' paku saperla, inu muzh od vſela del. ed. ž ǀ de bi ſi lih vſe tu, strah, inu ſramoshlivost vam neoduſelu +del. ed. s ǀ Same puszhave ſo nam bile oſtale, inu she vy Minihi ſte yh nam oduſeli del. mn. m ǀ ſò tebi odvſeli del. mn. m oblaſt drugem sapoveduvati
Svetokriški
onadva zaim. onadva: una dua im. dv. m Iogra, katera ſta shla v'Emaus ǀ Vna dua im. dv. m folsh prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho. Vna dua tož. dv. m ſtariza s' Suſano ǀ ona dua im. dv. m ſta ſe tudi 40. dni poſtila, kakor Chriſtus
Število zadetkov: 478