V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?
Celotno geslo
ePravopis
Andraž
Predlog
Andraža samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [andráš], rodilnik [andráža]
BESEDOTVORJE: Andražev
SSKJ²
aparát -a m (ȃ)
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
Celotno geslo
Vezljivostni NG
aparát-asamostalnik moškega spola
- priprava
- aparat za kaj
- , aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
- organizirana skupina ljudi za določena dela
- aparat s čim
- , aparat v/na čem, kje
- dokumentacija
- aparat s čim, kako
- , aparat v/na čem, kje
Celotno geslo
Vezljivostni NG
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
- 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
- 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
- 1.2. blago iz vlaken te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
SSKJ²
bonboniêra in bomboniêra tudi bonbonjêra tudi bombonjêra -e ž (ȇ)
lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera
// specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera
// specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
SSKJ²
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
cájteng cájtenga samostalnik moškega spola [cájtənk cájtənga]
- neformalno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neformalno cajtenge
Pravopis
Pleteršnik
SSKJ²
číbuk -a m (ȋ)
v orientalskem okolju pipa z dolgo cevjo: prižgati čibuk; pijeta kavo in kadita iz dolgih čibukov
v orientalskem okolju pipa z dolgo cevjo: prižgati čibuk; pijeta kavo in kadita iz dolgih čibukov
Pleteršnik
čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče (Št.), Lašče-Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.-M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
Celotno geslo
eSSKJ
dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo]
ETIMOLOGIJA: ↑datelj
- 1. ki je v zvezi z dateljnovimi palmami; SINONIMI: datljev
ETIMOLOGIJA: ↑datelj
Jezikovna
Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«
Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.
Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?
SSKJ²
dočákati -am dov., dočákajte in dočakájte; dočákala in dočakála (á ȃ)
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali ta dan; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak
2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra
● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: dočakati mir; končno smo dočakali ta dan; komaj sem dočakal, da je šla / po dolgih letih je dočakala brata; dočakati vlak
2. živeti do določene dobe, dogodka: dneva ne dočaka več, tako je slab; dočakal je redek jubilej; dočakati sto let; dočakati visoko starost; nar. mogoče se dočakamo jutra
● ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; dočakala me je s kavo in slaščicami sprejela; preg. kdor čaka, dočaka
Pravopis
dočákati -am dov. -aj -ajte in -ájte; -al -ala in -ála, -an -ana; dočákanje in dočakánje (á ȃ) koga/kaj ~ brata; ~ vlak; dočakati koga z/s čim ~ goste s kavo sprejeti
Celotno geslo
ePravopis
Dominique
Predlog
1 Dominiqua samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [dominík], rodilnik [dominíka]
BESEDOTVORJE: Dominiquov
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 232
Dostopnost