Zadetki iskanja
Farmacija
Celotno geslo
Etimološki
bȋzgec -a m
Pleteršnik
bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
Celotno geslo
eSSKJ
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
- 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
- 2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
- 3. valjasta blazina za klekljanje
- 4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
- 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
- 2. ekspresivno glasen poljub
- 3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
- 4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
Celotno geslo
eSSKJ
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
- 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
- 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
SSKJ²
drobníca1 -e ž (í)
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz
Celotno geslo
eSSKJ
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]
ETIMOLOGIJA: ↑goba
- 2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
- 2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
- 3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
ETIMOLOGIJA: ↑goba
Botanika
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
kísel -sla -o [kisəu̯] prid. (í)
1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
- kíslo prisl.:
kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
- kísli -a -o sam.:
ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
Pravopis
kísel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (í) ~ sok; poud.: ~ nasmeh |prisiljen|; ~o vreme |neprijetno, pusto|; Kompot je že ~ |pokvarjen|
kísli -a -o (í) ~o zelje; kmet. ~a tla
kíslo -ega s, snov. (í) poud. požirek ~ega |kisle pijače|; vleči na ~; dišati po ~em
kíslost -i ž, pojm. (í)
kísli -a -o (í) ~o zelje; kmet. ~a tla
kíslo -ega s, snov. (í) poud. požirek ~ega |kisle pijače|; vleči na ~; dišati po ~em
kíslost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo
Etimološki
kisȋk -a m
Geografija
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
kíslost -i ž (í)
lastnost kisle snovi: kremžila se je od kislosti jagod / kislost mošta / priprava za ugotavljanje kislosti / kislost nasmeha
♦ agr. kislost tal; kem. kislost galunove raztopine; med. kislost želodčnega soka
lastnost kisle snovi: kremžila se je od kislosti jagod / kislost mošta / priprava za ugotavljanje kislosti / kislost nasmeha
♦ agr. kislost tal; kem. kislost galunove raztopine; med. kislost želodčnega soka
Celotno geslo
eSSKJ
krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]
- klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu
SSKJ²
kúmara -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare
2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro
♦ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare
2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro
♦ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria
Celotno geslo
Etimološki
kvȃs -a m
SSKJ²
limóna -e ž (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost